Inducirano izražanje genov plastidnega genoma s sintetičnim RNA-stikalom

RNA-stikala so deli mRNA molekul, ki se zvijejo v posebno sekundarno strukturo. Nanje se lahko veže ligand, kar povzroči konformacijske spremembe na molekuli, ki vplivajo na izražanje genov. RNA-stikala so našli v prokariontih in evkariontih, v kloroplastih in mitodondrijih pa še ne. Znanstveniki z inštituta Max-Planck v Nemčiji so se zato odločili, da bodo pripravili RNA-stikala, ki bodo učinkovita tudi v plastidih. Uporabili so bakterijska stikala in jih in silico teoretično prilagodili za delovanje v kloroplastu. Naredili so konstrukte šestih različnih RNA-stikal in gena za zeleno fluorescirajoči protein. Te so nato z vektorjem transformirali v kloroplastni genom tobaka. Po testiranju in vivo so našli RNA-stikalo, ki učinkovito deluje kot translacijski regulator izražanja genov v plastidu, ko se nanj veže ligand teofilin. Ko so rastline poškropili s teofilinom se je protein v kloroplastu začel kopičiti, v odsotnosti teofilina pa se protein ni tvoril. To stikalo je zato zelo uporabno tudi za nadaljne raziskave in uporabo v genskem inženirstvu, saj bodo lahko rastline prilagodili tako, da bodo proizvajala zdravila v plastidih pod našim nadzorom.