Inventarna kontrola:Citokrom c oksidazni sklop regulira mitohondrijsko translacijo

V dihalni verigi, ki se nahaja v notranji membrani mitohondrija poznamo 4 komplekse Vsi ti 4-je kompleksi kot vir elektronov, za nadalnjji prenos uporabljajo NADH in FADH2. Na ta način se vzbudi protonski gradient, ki pa je v pomoč tudi pri nastanku ATP-ja preko F1 in F0- ATP-sintaze. Elektroni gredo tako preko redoks sistema, preko vseh the kompleksov do molekularnega kisika. Kompleks IV, se pravi zadnji kompleks v dihalni verigi je citorom c oksidaza. To je velik transmembranski, protein, ki se nahaja v fosfolipidnem dvosloju notranje membrane mitohondrijev, ter je zadnji protein v dihalni verigi. Je lipoprotein, ki je pri sesalcih sestavlje iz več kovinskih prostetičnih delov in trinajstih beljakovinskih podenot. Naloga kompleksa IV je, da prejme po en elektron od vsake citokrom c molekule in jih prenese na eno molekulo kisika, kar spremeni molekularni kisik v dve molekuli vode. Hkrati so v tem procesu premeščeni štirje protoni. Ta kompleks je sestavljen iz podenot, ki so lahko kodirane v jedernem genomu ali pa v mitohondrijskem genomu. Študije se najbolj ukvarjajo z podenotami kodiranimi v mitohondriju, kajti te so tudi najbolj ohranjene skozi evolucijo ( podenote se imenujejo COX 1, COX 2, ti dve sta najbolj znani, poznamo pa še COX 3, ter druge, ki pa jih še raziskujejo). Citokrom c oksidazi, ravno te podenote omogočajo, da lahko regulira mitohondrijsko translacijo. Zaenkrat je podenota COX1, tista o kateri je največ govora, nanjo vplivata Mss 51 in Pet 309, to sta aktivatorja translacije pri COX 1. Poleg teh dveh faktorjev, ki regulirata translacijo podenot obstajajo še mnogi drugi, ki vplivajo tako na COX 1 podenoto, kot še ne mnoge druge, a žal njihove funkcije zaenkrat ostajajo skrivnost.