View source for Metabolni inženiring termofilne filamentozne glive Myceliophthora thermophila za proizvodnjo fumarne kisline

<h2>1	Uvod</h2>
Fumarna kislina je pomembna organska kislina, ki se pogosto uporablja v prehranski industriji, v medicini ter pri proizvodnji umetnih smol in biorazgradljivih polimerov. Primarna surovina za proizvodnjo fumarne kisline je nafta, zato se je v zadnjem času, zaradi vse večjih energijskih in okoljskih problemov močno povečalo zanimanje za alternativne načine proizvodnje, predvsem s pomočjo mikrobne fermentacije. Pri tem ima pomembno vlogo metabolni inženiring, s pomočjo katerga lahko razvijemo mikrobne seve z izboljšanimi sposobnostimi proizvodnje.
Filamentozne glive se pogosto uporabljajo za proizvodnjo različnih organskih kislin, vendar se je do sedaj le majhno število študij osredotočilo na metabolni inženiring filamentoznih gliv za proizvodnjo fumarne kisline. [1,3]

<h2>2	Gliva M. thermophila </h2>
Raziskovalci so se za namen študije odločili uporabit glivo ''M.termophila''. Ta spada med termofilne (njen temperaturni optimum je med 45°-50°C), filamentozne glive iz družine ''Chaetomiaceae''. Ker je v njenem temperaturnem območju na voljo malo raztopljenega ogljika, se je ta vrsta gliv prilagodila na uporabo netopnih oblik ogljika (celuloza, hemiceluloza) kot vira energije. Sekvenciranje njenega genoma je pokazalo, da ta vsebuje zapis za številne termostabilne encime, ki bi lahko imeli pomembno industrijsko uporabo. Tak primer so npr. celulaze, ki jih sintetizira ''M.thermophila'' in bi lahko imele pomembno vlogo pri proizvodnji biogoriv. Do sedaj so z uporabo te glive (sev C1) že razvili sistem, za proizvodnjo hidrolaz na industrijskem nivoju. Ta sev je leta 2009 dobil oznako GRAS, kar prav tako predstavlja določene prednosti v primerjavi z nekaterimi sevi iz drugih gliv, ki se trenutno uporabljajo v industrijske namene. Poleg celulaz, ''M.thermophila'' izraža še številne druge pomembne encime, kot so npr. fitaze in lakaze.[1,2]

<h2>3	Metabolni inženiring</h2>
Raziskovalci so v študiji preučevali ter optimizirali biosintezno sposobnost M.thermophila za proizvodnjo fumarata s pomočjo različnih tehnik  ter po stopnjah uvajali spremembe v metabolizem, ki ga gliva uporablja za proizvodnjo fumarata. [1]
<h3>3.1	Uvedba C4-dikarboksilatnega transporterja</h3>
Predhodne študije so pokazale, da prekomerno izražanje karboksilatnega transporterja vodi do izboljšane sinteze organskih kislin. S tem namenom so v divji tip glive uvedli zapis za gen Spmae, ki zapisuje za C4-dikarboksilatni transporter pri S.pombe in je predhodno že bil uporabljen za proizvodnjo malata, fumarne kisline in sukcinata.[1]