View source for Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk

Po končani [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mitoza mitozi] se celica razdeli na večjo materinsko in manjšo hčerinsko celico.
Znanstveniki niso mogli potrditi ene od izključujočih se teorij. Nekateri so trdili, da hčerinska celica dalj časa ostaja v fazi rasti zaradi svoje velikosti, drugi pa, da hčerinsko celico v G1 fazi zadržuje [http://en.wikipedia.org/wiki/Cyclin ciklin] CLN3, katerega izražanje kontrolirata [http://sl.wikipedia.org/wiki/Transkripcijski_faktor transkripcijska faktorja] Ace2 in Ash1, ki  ju v materinski celici ne najdemo.


20. oktobra 2009 sta Di Talia in Cross z univerze Rokeffeler s sodelavci  v reviji Plos biology objavila rezultate proučevanja [http://en.wikipedia.org/wiki/Yeast kvasovk] ob prehodu START kontrolne točke na meji med G1  in S fazo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dni_cikel celičnega cikla].
Teoriji so preverili z merjenjem trajanja G1 faze. Transkripcijska faktorja v hčerinskih celicah so mutirali, v materinskih celicah pa so ju izrazili. Prišli so do pomembne ugotovitve. 


Obe trditvi držita in se ne izključujeta. Tako velikost celic, kot tudi transkripcijska faktorja vplivata na dolžino G1 faze. V hčerinskih celicah povzročita, da se le-te ob rojstvu spoznajo za manjše od materinskih in se zaradi majhnosti  dalj časa zadržijo v G1 fazi.


Raziskava je pomembna, saj napake v G1 fazi vodijo do nastanka [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rak_%28bolezen%29 raka]. Če odpove START kontrolna točka in celice kljub napakam nadaljujejo ciklus, pride do motenj v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Genom genomu] hčerinskih celic.