View source for Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA

Vedno, kadar se dvojna vijačnica [http://sl.wikipedia.org/wiki/DNA DNA] odvije, nastaneta dve enoverižni molekuli DNA (ssDNA), ki pa sta občutljivi in dovzetni za tvorbo sekundarnih struktur, ki ovirajo reakcije na DNA. Zato se nanju vežejo [http://en.wikipedia.org/wiki/Single-strand_binding_protein SSB proteini], ki jo stabilizirajo zaščitijo in preprečijo hibridizacijo verig.<br>
<br>Dolgo časa je veljalo prepričanje, da SSB proteini z ssDNA tvorijo tog kompleks. To teorijo so  Taekjip Ha in njegovi sodelavci ovrgli in 21.10.2009  v reviji [http://www.nature.com/nature/index.html Nature] objavili rezultate raziskave, v kateri s poučevali drsenje SSB proteinov bakterije [http://sl.wikipedia.org/wiki/Escherichia_coli ''Escherichia coli''] po ssDNA.<br>
V seriji eksperimentov so znanstveniki pokazali, da SSB drsijo naključno naprej in nazaj po ssDNA, to gibanje pa je neodvisno od zaporedja [http://en.wikipedia.org/wiki/Nucleotide nukleotidov]v DNA. Posamezen SSB protein prepotuje vsaj tako dolgo ali večjo razdaljo, kakor je dolgo njegovo vezavno mesto za DNA (65 nukleotidov).<br>Ugotovili so tudi, da [http://en.wikipedia.org/wiki/RecA RecA filamenti], ki so bistveni pri popravljanju in vzdrževanju DNA, med podaljševanjem potiskajo SSB proteine po ssDNA. Med difuzijo SSB proteini porušijo strukturo [http://en.wikipedia.org/wiki/Stem-loop lasničnim zankam] na ssDNA, ki ležijo pred rastočim RecA filamentom, in na ta način odstranjujejo potencialne moteče sekundarne strukture DNA ter tako pomagajo pri podaljševanju RecA filamentov.
<br><br>To je prva predstavitev drsenja kateregakoli proteina po ssDNA, odkritja te raziskave pa bodo uporabna pri vrsti celičnih procesov.