View source for Značilnosti cepiva CanSino (Ad5)

Ad5-nCoV oz. Convidecia je cepivo proti okužbi z novim koronavirusom, ki so ga razvili v kitajskem podjetju CanSino Biologics inc. v sodelovanju s pekingškim Inštitutom za biotehnologjo in kitajsko Vojaško akademijo za medicino. Je vektorsko cepivo na osnovi nereplicirajočega adenovirusnega vektorja tipa 5, ki nosi DNA zapis za rekombinantno beljakovino bodice iz virusa Sars-CoV-2. Cepivo naj bi 28 dni po cepljenju zagotavljalo 65,28 % zaščito pred okužbo. Cepivo se injicira v mišico, posameznik prejme 1 odmerek cepiva s 5x10^10 virusnimi delci. Hrani se v hladilniku (2-8 °C) [1]. Cepivo je odobreno na Kitajskem, Madžarskem, v Pakistanu, Mehiki in Čilu (april 2021).
 
Uporabljen adenovirusni vektor vsebuje delecijo zgodnjih genov E1 in E3. V odsotnosti genov E1 se virus ne more razmnoževati, z izbrisom regije E3 pa se prepreči lizo gostiteljske celice. V rekombinantni vektor sta bila klonirana gen za beljakovino bodice in gen za signalni peptid za tkivni aktivator plazminogena (za povečano izražanje v sesalskih celicah) [1]. 

Po cepljenju gensko spremenjeni adenovirusi vstopijo v gostiteljske celice, kjer v jedro sprostijo rekombinantno DNA. Nastanejo beljakovine bodice in posledično imunski odgovor na njih [2]. 

V primeru predhodne okužbe z adenovirusi se pojavi problem predobstoječe imunosti. Adenovirusi so imunogeni že sami po sebi, zato so po okužbi z njimi prisotne spominske celice. Nevtralizirajoča protitelesa proti adenovirusom že v majhnih koncentracijah okrnijo privzem vektorja v gostiteljske celice, kar posledično pomeni zmanjšan specifični imunski odziv na transgeni produkt (tj. beljakovina bodice) 3.
Imunogenost in učinkovitost so sprva preverjali na miših in dihurjih, pri čemer so različne skupine prejemale različno visoke odmerke cepiva intranazalno ali intramuskularno. Po cepljenju so jih okužili s SARS-CoV-2 in ugotovili, da so bili odmerki zadostni za zaščito pred okužbo s korona virusom, pri čemer se je intranazalno odmerjanje izkazalo kot bolj učinkovito [1].

V 1. fazi kliničnih študij je sodelovalo 108 zdravih prostovoljcev, stari med 18 in 60 let. Razdeljeni so bili v 3 skupine, vsaka je prejela višji odmerek cepiva intramuskularno v roko: 5x10^10 virusnih delcev/0,5 mL; 1 × 10^11 virusnih delcev/mL; 1,5 × 10^11 virusnih delcev/1,5 mL. Po vseh odmerkih so se že 14 dni po cepljenju pojavil zadostni imunski odziv in ker ni bilo prijavljenih hudih negativnih stranskih učinkov, so lahko nadaljevali z 2. fazo kliničnih študij [1,4].

V 2. fazi je sodelovalo je 508 zdravih prostovoljcev: 253 oseb je prejemalo 1x1011 virusnih delcev, 129 oseb 5x1010 virusnih delcev, 126 oseb pa placebo. Cepivo so prejeli intramuskularno v roko. Oba odmerka cepiva sta sprožila celični ali humoralni imunski odziv, do 28 dni po prejemu cepiva. Stranski učinki, o katerih so poročali udeleženci, so bili blagi do zmerni - najpogosteje povišana telesna temperatura, glavobol in/ali bolečina na mestu injiciranja. Manjši odmerek (5x10^10 virusnih delcev) je spodbudil dovoljšen imunski odziv in malenkost blažje stranske učinke, zato so ta odmerek tudi določili kot varnega in učinkovitega [4]. 
3. faza kliničnih študij še vedno poteka – ko bodo znani rezultati, bomo več vedeli o dejanski učinkovitosti cepiva na dolgi rok in sposobnosti preprečevanja prenosa okužbe. 


 

== Viri ==
1.	Wu, S. et al. A single dose of an adenovirus-vectored vaccine provides protection against SARS-CoV-2 challenge. Nat. Commun. (2020) doi:10.1038/s41467-020-17972-1.

2.	Tatsis, N. & Ertl, H. C. J. Adenoviruses as vaccine vectors. Molecular Therapy (2004) doi:10.1016/j.ymthe.2004.07.013.

3.	Fausther-Bovendo, H. & Kobinger, G. P. Pre-existing immunity against Ad vectors: Humoral, cellular, and innate response, what’s important? Human Vaccines and Immunotherapeutics (2014) doi:10.4161/hv.29594.

4.	Zhu, F. C. et al. Immunogenicity and safety of a recombinant adenovirus type-5-vectored COVID-19 vaccine in healthy adults aged 18 years or older: a randomised, double-blind, placebo-controlled, phase 2 trial. Lancet 396, 479–488 (2020).