https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Amiloid_beta
Amiloid beta - Revision history
2026-04-07T05:41:55Z
Revision history for this page on the wiki
MediaWiki 1.39.3
https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Amiloid_beta&diff=2380&oldid=prev
L3xi at 07:57, 5 January 2010
2010-01-05T07:57:07Z
<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 07:57, 5 January 2010</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Amiloid beta''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Amiloidih </del>plakov ki jih najdemo v možganih <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>bolnikov z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Alzheimerjeva_bolezen Alzheimerjevo boleznijo]. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>Podobni plaki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta [http://en.wikipedia.org/wiki/Lewy_body_dementia demence z Lewy telesci] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_amyloid_angiopathy <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Miozitis</del>]. Aβ tovorijo tudi <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">agregati premaz </del>možganskih krvnih <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">žil v možganskem Amiloidnem ožilju</del>. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Plaki pa </del>so <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">sestavljene </del>iz <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>prepletenih <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Fibrilarni </del>proteinov <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">imenovani Amiloidne </del>vlaknine. Ta protein <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> je skupen </del>tudi <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ostalim peptidom </del>kot <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">so </del>prionov peptid<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, ki ga </del>povezujemo z boleznimi<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, ki vključujejo napačno zlaganje </del>oziroma <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">razporejanje </del>proteinov. Raziskave <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">nam </del>kažejo da imata molekuli <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>Aβ40 in Aβ42 velik vpliv <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">pri razvitju </del>Alzheimerjeve bolezni in obeh <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>mišičnih <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">bolezni</del>.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Amiloid beta <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ali beljakovina Aβ </ins>''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">v senilnih lehah, ki so oblika amiloidnih </ins>plakov<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>ki jih najdemo v možganih bolnikov z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Alzheimerjeva_bolezen Alzheimerjevo boleznijo] <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">in Downovem sindromu</ins>. Podobni plaki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta [http://en.wikipedia.org/wiki/Lewy_body_dementia demence z Lewy telesci] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_amyloid_angiopathy <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">miozitis</ins>]. Aβ tovorijo tudi <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">agregate v </ins>možganskih krvnih <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">žilah pri možganski amiloidni angiopatiji</ins>. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Sestavljeni </ins>so iz prepletenih <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">fibrilarni </ins>proteinov <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">imenovanih amiloidne </ins>vlaknine. Ta protein <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">najdemo </ins>tudi <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">pri peptidih, </ins>kot <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">je </ins>prionov peptid<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">. Tega </ins>povezujemo z boleznimi <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">napačnega zlaganja </ins>oziroma <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">razporejanja </ins>proteinov. Raziskave kažejo da imata molekuli Aβ40 in Aβ42 velik vpliv <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">na razvoj </ins>Alzheimerjeve bolezni in obeh <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">omenjenih </ins>mišičnih <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">boleznih</ins>. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Amiloid beta ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Amiloid beta ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>=== Nastanek Amiloidov beta ===</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>=== Nastanek Amiloidov beta ===</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Aβ se oblikuje pri zaporednih cepitvah izvornih <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Amiloidih </del>beljakovin, transmembranski <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">glikoproteinov </del>nedoločene funkcije. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>Amiloid beta je lahko sestavljen iz 39-43 aminokislin. Krajša oblika se običajno proizvaja pri <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">razkrajanju</del>, <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ki poteka </del>v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum endoplazmatskem retikulumu], daljše oblike <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Amiloida </del>beta pa <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">nastane </del>pri cepitvi <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>v trans-[http://sl.wikipedia.org/wiki/Golgijev_aparat Golgijevem] <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">omrežju</del>. Aβ40 oblika je pogostejša kot Aβ42, vendar ima Aβ42 večji pomen pri nastanku bolezni <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ki so povezne </del>z <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Amiloidi </del>beta. Mutacije v APP in posledično zvišana proizvodnja Aβ42 <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>so začetni simptomi Alzheimerjeve bolezni<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, predlagano </del>zdravljenje je prilagajanje <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>β in [http://en.wikipedia.org/wiki/Gamma_secretase γ <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">secretases</del>] da proizvajajo večinoma Aβ40 obliko <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Amiloida </del>beta.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Aβ se oblikuje pri zaporednih cepitvah izvornih <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">amiloidih </ins>beljakovin, <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ki so </ins>transmembranski <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">glikoproteini </ins>nedoločene funkcije. Amiloid beta je lahko sestavljen iz 39-43 aminokislin. Krajša oblika se običajno proizvaja pri <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">razkroju</ins>, v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum endoplazmatskem retikulumu], daljše oblike <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">amiloida </ins>beta pa <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">nastanejo </ins>pri cepitvi v trans-[http://sl.wikipedia.org/wiki/Golgijev_aparat Golgijevem <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">omrežju</ins>]. Aβ40 oblika je pogostejša kot Aβ42, vendar ima Aβ42 večji pomen pri nastanku bolezni <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">povezanih </ins>z <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">amiloidi </ins>beta. Mutacije v APP in posledično zvišana proizvodnja Aβ42 so začetni simptomi Alzheimerjeve bolezni<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">. Predlagano </ins>zdravljenje je prilagajanje <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">sekrataze </ins>β in [http://en.wikipedia.org/wiki/Gamma_secretase γ] da proizvajajo večinoma Aβ40 obliko <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">amiloida </ins>beta.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>=== Načini merjenja Amiloidov beta ===</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>=== Načini merjenja Amiloidov beta ===</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Obstaja veliko različnih načinov za merjenje Amiloidov</del>:</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Obstajajo različni načini merjenja amiloidov</ins>:</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>- <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Z </del>metoda [http://en.wikipedia.org/wiki/ELISA ELISA]</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>- metoda [http://en.wikipedia.org/wiki/ELISA ELISA]<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">,</ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>- <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Z </del>mikroskopijo na atomsko silo, angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Atomic_force_microscope Atomic force microscope (AFM)]</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>- mikroskopijo na atomsko silo, angleško <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </ins>[http://en.wikipedia.org/wiki/Atomic_force_microscope Atomic force microscope (AFM)<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">]</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">- Z dvojno polarizacijo interferometrija angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Dual_polarisation_interferometry Dual polarisation interferometry</ins>] </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">- Z dvojno polarizacijo interferometrija angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Dual_polarisation_interferometry Atomic force microscope]</del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
</table>
L3xi
https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Amiloid_beta&diff=1995&oldid=prev
L3xi at 22:20, 3 January 2010
2010-01-03T22:20:35Z
<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 22:20, 3 January 2010</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Amiloid beta''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov v možganih bolnikov z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Alzheimerjeva_bolezen Alzheimerjevo boleznijo]. Podobni plaki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta [http://en.wikipedia.org/wiki/Lewy_body_dementia demence z Lewy telesci] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_amyloid_angiopathy Miozitis]. Aβ tovorijo tudi agregati premaz <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">možganska </del>krvnih žil v možganskem Amiloidnem ožilju. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Ti plaki </del>pa so sestavljene iz prepletenih Fibrilarni proteinov imenovani Amiloidne <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>vlaknine. Ta protein je skupen tudi ostalim peptidom kot so prionov peptid, ki ga povezujemo z boleznimi <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>ki vključujejo napačno zlaganje oziroma razporejanje proteinov. Raziskave nam kažejo da imata <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">mulekoli </del> Aβ40 in Aβ42 velik vpliv pri razvitju Alzheimerjeve bolezni in obeh mišičnih bolezni.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Amiloid beta''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ki jih najdemo </ins>v možganih bolnikov z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Alzheimerjeva_bolezen Alzheimerjevo boleznijo]. Podobni plaki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta [http://en.wikipedia.org/wiki/Lewy_body_dementia demence z Lewy telesci] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_amyloid_angiopathy Miozitis]. Aβ tovorijo tudi agregati premaz <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">možganskih </ins>krvnih žil v možganskem Amiloidnem ožilju. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Plaki </ins>pa so sestavljene iz prepletenih Fibrilarni proteinov imenovani Amiloidne vlaknine. Ta protein je skupen tudi ostalim peptidom kot so prionov peptid, ki ga povezujemo z boleznimi<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>ki vključujejo napačno zlaganje oziroma razporejanje proteinov. Raziskave nam kažejo da imata <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">molekuli </ins> Aβ40 in Aβ42 velik vpliv pri razvitju Alzheimerjeve bolezni in obeh mišičnih bolezni.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Amiloid beta ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Amiloid beta ==</div></td></tr>
</table>
L3xi
https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Amiloid_beta&diff=1990&oldid=prev
L3xi: New page: '''Amiloid beta''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov v možganih bol...
2010-01-03T22:09:41Z
<p>New page: '''Amiloid beta''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov v možganih bol...</p>
<p><b>New page</b></p><div>'''Amiloid beta''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov v možganih bolnikov z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Alzheimerjeva_bolezen Alzheimerjevo boleznijo]. Podobni plaki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta [http://en.wikipedia.org/wiki/Lewy_body_dementia demence z Lewy telesci] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_amyloid_angiopathy Miozitis]. Aβ tovorijo tudi agregati premaz možganska krvnih žil v možganskem Amiloidnem ožilju. Ti plaki pa so sestavljene iz prepletenih Fibrilarni proteinov imenovani Amiloidne vlaknine. Ta protein je skupen tudi ostalim peptidom kot so prionov peptid, ki ga povezujemo z boleznimi ki vključujejo napačno zlaganje oziroma razporejanje proteinov. Raziskave nam kažejo da imata mulekoli Aβ40 in Aβ42 velik vpliv pri razvitju Alzheimerjeve bolezni in obeh mišičnih bolezni.<br />
<br />
== Amiloid beta ==<br />
<br />
=== Nastanek Amiloidov beta ===<br />
Aβ se oblikuje pri zaporednih cepitvah izvornih Amiloidih beljakovin, transmembranski glikoproteinov nedoločene funkcije. Amiloid beta je lahko sestavljen iz 39-43 aminokislin. Krajša oblika se običajno proizvaja pri razkrajanju, ki poteka v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum endoplazmatskem retikulumu], daljše oblike Amiloida beta pa nastane pri cepitvi v trans-[http://sl.wikipedia.org/wiki/Golgijev_aparat Golgijevem] omrežju. Aβ40 oblika je pogostejša kot Aβ42, vendar ima Aβ42 večji pomen pri nastanku bolezni ki so povezne z Amiloidi beta. Mutacije v APP in posledično zvišana proizvodnja Aβ42 so začetni simptomi Alzheimerjeve bolezni, predlagano zdravljenje je prilagajanje β in [http://en.wikipedia.org/wiki/Gamma_secretase γ secretases] da proizvajajo večinoma Aβ40 obliko Amiloida beta.<br />
<br />
=== Načini merjenja Amiloidov beta ===<br />
Obstaja veliko različnih načinov za merjenje Amiloidov:<br />
<br />
- Z metoda [http://en.wikipedia.org/wiki/ELISA ELISA]<br />
<br />
- Z mikroskopijo na atomsko silo, angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Atomic_force_microscope Atomic force microscope (AFM)]<br />
<br />
- Z dvojno polarizacijo interferometrija angleško [http://en.wikipedia.org/wiki/Dual_polarisation_interferometry Atomic force microscope]<br />
<br />
<br />
<br />
=== Literatura ===<br />
http://en.wikipedia.org/wiki/Amyloid_beta<br />
<br />
<br />
=== Viri ===<br />
http://en.wikipedia.org/<br />
<br />
http://sl.wikipedia.org/<br />
<br />
"v obdelavi"<br />
<br />
[[Category:LEX]]</div>
L3xi