<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Angiotenzin</id>
	<title>Angiotenzin - Revision history</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Angiotenzin"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;action=history"/>
	<updated>2026-06-17T13:59:58Z</updated>
	<subtitle>Revision history for this page on the wiki</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;diff=1978&amp;oldid=prev</id>
		<title>DeaZavadlav at 20:40, 3 January 2010</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;diff=1978&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2010-01-03T20:40:42Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;&lt;/p&gt;
&lt;table style=&quot;background-color: #fff; color: #202122;&quot; data-mw=&quot;interface&quot;&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;tr class=&quot;diff-title&quot; lang=&quot;en&quot;&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;← Older revision&lt;/td&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;Revision as of 20:40, 3 January 2010&lt;/td&gt;
				&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot; id=&quot;mw-diff-left-l1&quot;&gt;Line 1:&lt;/td&gt;
&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot;&gt;Line 1:&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;−&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Angiotenzin je eden od treh oligopeptidov, ki se nahajajo v plazmi. Povzroča  vazokonstrikcijo (krčenje žil), poviša krvni tlak in povzroči sproščanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze. Angiotenzin nastane iz prekurzorske molekule angiotenzinogena, serumskega globulina, ki ga proizvajajo jetra. Angiotenzin nastopa tudi v renin-angiotenzinskem sistemu. To je eden izmed pomembnejših sistemov za uravnavanje krvnega volumna in krvnega tlaka. Renin je hormon ledvic, ki se izloča ob zmanjšanem intrarenalnem arterijskem tlaku ali pa ob zmanjšanem vnosu natrija in klora. Z odcepljanjem peptidnih vezi deluje renin kot proteolitični encim na beljakovino angiotenzinogena in tvori angiotenzin I. Tega pretvori encim angiotenzin konvertaza v angiotenzin II. Angiotenzin I. je neaktivna oblika, angiotenzin II. se &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;naprej &lt;/del&gt;metabolizira v jetrih in ledvicah, na organizem pa učinkuje na več načinov - je vazokonstriktor, poveča proliferacijo ožilja gladkih mišic, povečuje krčenje srčne mišice, stimulira centralno živčni sistem, sproža občutek žeje in povečuje občutljivost na tubulo-glomerularni odgovor, pospešuje sproščanje aldosterona, ki vpliva na resorbcijo Na+ in &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;izločanja &lt;/del&gt;K+ skozi ledvične tubule. Aminopeptidaza zaporedoma odstrani po eno aminokislino in tako nastaneta angiotenzin III. in IV. Prvi, angiotenzin III., stimulira sekrecijo aldosterona in preko delovanja na centralno živčni sistem, povzroča občutek žeje. Angiotenzin IV. naj bi stimuliral sproščanje inhibitorja plazminogenskega aktivatorja I. iz endotelija, vendar ta funkcija še ni povsem pojasnjena. Angiotenzin nastaja tudi v tkivih. Hipertenzija (povišan krvni tlak) je nevarna bolezen, ki vpliva na tako imenovane tarčne organe (srce, ledvica, oči...). Zaradi negativnega vpliva na tarčne organe je potrebno hipertenzijo zdraviti. Hipertenzijo v grobem razdelimo v dve skupini: v primarno in sekundarno. Zdravimo jo z različnimi skupinami zdravil (diuretiki, antagonisti Ca kanalov, ACE inhibitorji…) ACE inhibitorji delujejo tako,da vplivajo na renin-angiotenzinski sistem, ki je ključen pri procesu nastanka hipertenzije.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Angiotenzin je eden od treh oligopeptidov, ki se nahajajo v plazmi. Povzroča  vazokonstrikcijo (krčenje žil), poviša krvni tlak in povzroči sproščanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze. Angiotenzin nastane iz prekurzorske molekule angiotenzinogena, serumskega globulina, ki ga proizvajajo jetra. Angiotenzin nastopa tudi v renin-angiotenzinskem sistemu. To je eden izmed pomembnejših sistemov za uravnavanje krvnega volumna in krvnega tlaka. Renin je hormon ledvic, ki se izloča ob zmanjšanem intrarenalnem arterijskem tlaku ali pa ob zmanjšanem vnosu natrija in klora. Z odcepljanjem peptidnih vezi deluje renin kot proteolitični encim na beljakovino angiotenzinogena in tvori angiotenzin I. Tega pretvori encim angiotenzin konvertaza v angiotenzin II. Angiotenzin I. je neaktivna oblika, angiotenzin II. &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;pa &lt;/ins&gt;se &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;dalje &lt;/ins&gt;metabolizira v jetrih in ledvicah, na organizem pa učinkuje na več načinov - je vazokonstriktor, poveča proliferacijo ožilja gladkih mišic, povečuje krčenje srčne mišice, stimulira centralno živčni sistem, sproža občutek žeje in povečuje občutljivost na tubulo-glomerularni odgovor, pospešuje sproščanje aldosterona, ki vpliva na resorbcijo Na+ in &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;izločanje &lt;/ins&gt;K+ skozi ledvične tubule. Aminopeptidaza zaporedoma odstrani po eno aminokislino in tako nastaneta angiotenzin III. in IV. Prvi, angiotenzin III., stimulira sekrecijo aldosterona in preko delovanja na centralno živčni sistem, povzroča občutek žeje. Angiotenzin IV. naj bi stimuliral sproščanje inhibitorja plazminogenskega aktivatorja I. iz endotelija, vendar ta funkcija še ni povsem pojasnjena. Angiotenzin nastaja tudi v tkivih. Hipertenzija (povišan krvni tlak) je nevarna bolezen, ki vpliva na tako imenovane tarčne organe (srce, ledvica, oči...). Zaradi negativnega vpliva na tarčne organe je potrebno hipertenzijo zdraviti. Hipertenzijo v grobem razdelimo v dve skupini: v primarno in sekundarno. Zdravimo jo z različnimi skupinami zdravil (diuretiki, antagonisti Ca kanalov, ACE inhibitorji…) ACE inhibitorji delujejo tako,da vplivajo na renin-angiotenzinski sistem, ki je ključen pri procesu nastanka hipertenzije.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;</summary>
		<author><name>DeaZavadlav</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;diff=1977&amp;oldid=prev</id>
		<title>DeaZavadlav at 20:35, 3 January 2010</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;diff=1977&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2010-01-03T20:35:27Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;&lt;/p&gt;
&lt;table style=&quot;background-color: #fff; color: #202122;&quot; data-mw=&quot;interface&quot;&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;tr class=&quot;diff-title&quot; lang=&quot;en&quot;&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;← Older revision&lt;/td&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;Revision as of 20:35, 3 January 2010&lt;/td&gt;
				&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot; id=&quot;mw-diff-left-l1&quot;&gt;Line 1:&lt;/td&gt;
&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot;&gt;Line 1:&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;−&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Angiotenzin je &lt;/ins&gt;eden od treh oligopeptidov, ki se nahajajo v plazmi. Povzroča  vazokonstrikcijo (krčenje žil), poviša krvni tlak in povzroči sproščanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze. Angiotenzin nastane iz prekurzorske molekule angiotenzinogena, serumskega globulina, ki ga proizvajajo jetra. Angiotenzin nastopa tudi v renin-angiotenzinskem sistemu. To je eden izmed pomembnejših sistemov za uravnavanje krvnega volumna in krvnega tlaka. Renin je hormon ledvic, ki se izloča ob zmanjšanem intrarenalnem arterijskem tlaku ali pa ob zmanjšanem vnosu natrija in klora. Z odcepljanjem peptidnih vezi deluje renin kot proteolitični encim na beljakovino angiotenzinogena in tvori angiotenzin I. Tega pretvori encim angiotenzin konvertaza v angiotenzin II. Angiotenzin I. je neaktivna oblika, angiotenzin II. se naprej metabolizira v jetrih in ledvicah, na organizem pa učinkuje na več načinov - je vazokonstriktor, poveča proliferacijo ožilja gladkih mišic, povečuje krčenje srčne mišice, stimulira centralno živčni sistem, sproža občutek žeje in povečuje občutljivost na tubulo-glomerularni odgovor, pospešuje sproščanje aldosterona, ki vpliva na resorbcijo Na+ in izločanja K+ skozi ledvične tubule. Aminopeptidaza zaporedoma odstrani po eno aminokislino in tako nastaneta angiotenzin III. in IV. Prvi, angiotenzin III., stimulira sekrecijo aldosterona in preko delovanja na centralno živčni sistem, povzroča občutek žeje. Angiotenzin IV. naj bi stimuliral sproščanje inhibitorja plazminogenskega aktivatorja I. iz endotelija, vendar ta funkcija še ni povsem pojasnjena. Angiotenzin nastaja tudi v tkivih. Hipertenzija (povišan krvni tlak) je nevarna bolezen, ki vpliva na tako imenovane tarčne organe (srce, ledvica, oči...). Zaradi negativnega vpliva na tarčne organe je potrebno hipertenzijo zdraviti. Hipertenzijo v grobem razdelimo v dve skupini: v primarno in sekundarno. Zdravimo jo z različnimi skupinami zdravil (diuretiki, antagonisti Ca kanalov, ACE inhibitorji…) ACE inhibitorji delujejo tako,da vplivajo na renin-angiotenzinski sistem, ki je ključen pri procesu nastanka hipertenzije.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;−&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Je &lt;/del&gt;eden od treh oligopeptidov, ki se nahajajo v plazmi. Povzroča  vazokonstrikcijo (krčenje žil), poviša krvni tlak in povzroči sproščanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze. Angiotenzin nastane iz prekurzorske molekule angiotenzinogena, serumskega globulina, ki ga proizvajajo jetra. Angiotenzin nastopa tudi v renin-angiotenzinskem sistemu. To je eden izmed pomembnejših sistemov za uravnavanje krvnega volumna in krvnega tlaka. Renin je hormon ledvic, ki se izloča ob zmanjšanem intrarenalnem arterijskem tlaku ali pa ob zmanjšanem vnosu natrija in klora. Z odcepljanjem peptidnih vezi deluje renin kot proteolitični encim na beljakovino angiotenzinogena in tvori angiotenzin I. Tega pretvori encim angiotenzin konvertaza v angiotenzin II. Angiotenzin I. je neaktivna oblika, angiotenzin II. se naprej metabolizira v jetrih in ledvicah, na organizem pa učinkuje na več načinov - je vazokonstriktor, poveča proliferacijo ožilja gladkih mišic, povečuje krčenje srčne mišice, stimulira centralno živčni sistem, sproža občutek žeje in povečuje občutljivost na tubulo-glomerularni odgovor, pospešuje sproščanje aldosterona, ki vpliva na resorbcijo Na+ in izločanja K+ skozi ledvične tubule. Aminopeptidaza zaporedoma odstrani po eno aminokislino in tako nastaneta angiotenzin III. in IV. Prvi, angiotenzin III., stimulira sekrecijo aldosterona in preko delovanja na centralno živčni sistem, povzroča občutek žeje. Angiotenzin IV. naj bi stimuliral sproščanje inhibitorja plazminogenskega aktivatorja I. iz endotelija, vendar ta funkcija še ni povsem pojasnjena. Angiotenzin nastaja tudi v tkivih. Hipertenzija (povišan krvni tlak) je nevarna bolezen, ki vpliva na tako imenovane tarčne organe (srce, ledvica, oči...). Zaradi negativnega vpliva na tarčne organe je potrebno hipertenzijo zdraviti. Hipertenzijo v grobem razdelimo v dve skupini: v primarno in sekundarno. Zdravimo jo z različnimi skupinami zdravil (diuretiki, antagonisti Ca kanalov, ACE inhibitorji…) ACE inhibitorji delujejo tako,da vplivajo na renin-angiotenzinski sistem, ki je ključen pri procesu nastanka hipertenzije.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-side-added&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;</summary>
		<author><name>DeaZavadlav</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;diff=1976&amp;oldid=prev</id>
		<title>DeaZavadlav at 20:34, 3 January 2010</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;diff=1976&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2010-01-03T20:34:37Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;&lt;/p&gt;
&lt;table style=&quot;background-color: #fff; color: #202122;&quot; data-mw=&quot;interface&quot;&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;tr class=&quot;diff-title&quot; lang=&quot;en&quot;&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;← Older revision&lt;/td&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;Revision as of 20:34, 3 January 2010&lt;/td&gt;
				&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot; id=&quot;mw-diff-left-l1&quot;&gt;Line 1:&lt;/td&gt;
&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot;&gt;Line 1:&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;−&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Je eden od treh oligopeptidov, ki se nahajajo v plazmi. Povzroča  vazokonstrikcijo (krčenje žil), poviša krvni tlak in povzroči sproščanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze. &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Angiotenzin nastane &lt;/ins&gt;iz prekurzorske molekule angiotenzinogena, serumskega globulina, ki ga proizvajajo jetra. Angiotenzin nastopa tudi v renin-angiotenzinskem sistemu. To je &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;eden &lt;/ins&gt;izmed pomembnejših sistemov za uravnavanje krvnega volumna in krvnega tlaka. Renin je hormon ledvic, ki se izloča ob zmanjšanem intrarenalnem arterijskem tlaku ali pa ob zmanjšanem vnosu natrija in klora. Z odcepljanjem peptidnih vezi deluje renin kot proteolitični encim na beljakovino angiotenzinogena in tvori angiotenzin I. Tega pretvori encim angiotenzin konvertaza v angiotenzin II. Angiotenzin I. je neaktivna oblika, angiotenzin II. se naprej metabolizira v jetrih in ledvicah, na organizem pa učinkuje na več načinov - je vazokonstriktor, poveča proliferacijo ožilja gladkih mišic, povečuje krčenje srčne mišice, stimulira centralno živčni sistem, sproža občutek žeje in povečuje občutljivost na tubulo-glomerularni odgovor, pospešuje sproščanje aldosterona, ki vpliva na resorbcijo Na+ in izločanja K+ skozi ledvične tubule. Aminopeptidaza zaporedoma odstrani po eno aminokislino in tako nastaneta angiotenzin III&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;. &lt;/ins&gt;in IV. Prvi, angiotenzin III&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;.&lt;/ins&gt;, stimulira sekrecijo aldosterona in preko delovanja na centralno živčni sistem, povzroča občutek žeje. Angiotenzin IV&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;. &lt;/ins&gt;naj bi stimuliral sproščanje inhibitorja plazminogenskega aktivatorja I&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;. &lt;/ins&gt;iz endotelija, vendar ta funkcija še ni povsem pojasnjena. Angiotenzin nastaja tudi v tkivih. Hipertenzija (povišan krvni tlak) je nevarna bolezen, ki vpliva na tako imenovane tarčne organe (srce, ledvica, oči&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;...&lt;/ins&gt;). Zaradi negativnega vpliva na tarčne organe je potrebno hipertenzijo zdraviti. Hipertenzijo v grobem razdelimo v dve skupini: v primarno in sekundarno. Zdravimo jo z različnimi skupinami zdravil (diuretiki, antagonisti Ca kanalov, ACE inhibitorji…) ACE inhibitorji delujejo tako,da vplivajo na renin-angiotenzinski sistem, ki je ključen pri procesu nastanka hipertenzije.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;−&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Je eden od treh oligopeptidov, ki se nahajajo v plazmi. Povzroča  vazokonstrikcijo (krčenje žil), poviša krvni tlak in povzroči sproščanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze. &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Nastane &lt;/del&gt;iz prekurzorske molekule angiotenzinogena, serumskega globulina, ki ga proizvajajo jetra. Angiotenzin nastopa tudi v renin-angiotenzinskem sistemu. To je izmed pomembnejših sistemov za uravnavanje krvnega volumna in krvnega tlaka. Renin je hormon ledvic, ki se izloča ob zmanjšanem intrarenalnem arterijskem tlaku ali pa ob zmanjšanem vnosu natrija in klora. Z odcepljanjem peptidnih vezi deluje &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt; &lt;/del&gt;renin kot proteolitični encim na beljakovino angiotenzinogena in tvori angiotenzin I. Tega pretvori encim angiotenzin konvertaza v angiotenzin II. Angiotenzin I. je neaktivna oblika, angiotenzin II. se naprej metabolizira v jetrih in ledvicah, na organizem pa učinkuje na več načinov- je vazokonstriktor, poveča proliferacijo ožilja gladkih mišic, povečuje krčenje srčne mišice, stimulira centralno živčni sistem, sproža občutek žeje in povečuje občutljivost na tubulo-glomerularni odgovor, pospešuje sproščanje aldosterona, ki vpliva na resorbcijo Na+ &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt; &lt;/del&gt;in izločanja K+ skozi ledvične tubule. Aminopeptidaza &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt; &lt;/del&gt;zaporedoma odstrani po eno aminokislino in tako nastaneta angiotenzin III in IV. Prvi, angiotenzin III, stimulira sekrecijo aldosterona in preko delovanja na centralno živčni sistem, povzroča občutek žeje. Angiotenzin IV naj bi stimuliral sproščanje inhibitorja plazminogenskega aktivatorja I iz endotelija, vendar ta funkcija še ni povsem pojasnjena. Angiotenzin nastaja tudi v tkivih. Hipertenzija (povišan krvni tlak) je nevarna bolezen, ki vpliva na tako imenovane tarčne organe (srce, ledvica, oči &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;…&lt;/del&gt;).Zaradi negativnega vpliva na tarčne organe je potrebno hipertenzijo zdraviti. Hipertenzijo v grobem razdelimo v dve skupini: v primarno in sekundarno. Zdravimo jo z različnimi skupinami zdravil( diuretiki, antagonisti Ca kanalov, ACE inhibitorji…) ACE inhibitorji delujejo tako,da vplivajo na renin-angiotenzinski sistem, ki je ključen pri procesu nastanka hipertenzije.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-side-added&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;</summary>
		<author><name>DeaZavadlav</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;diff=1975&amp;oldid=prev</id>
		<title>DeaZavadlav at 20:23, 3 January 2010</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;diff=1975&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2010-01-03T20:23:46Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;&lt;/p&gt;
&lt;table style=&quot;background-color: #fff; color: #202122;&quot; data-mw=&quot;interface&quot;&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;tr class=&quot;diff-title&quot; lang=&quot;en&quot;&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;← Older revision&lt;/td&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;Revision as of 20:23, 3 January 2010&lt;/td&gt;
				&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot; id=&quot;mw-diff-left-l1&quot;&gt;Line 1:&lt;/td&gt;
&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot;&gt;Line 1:&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;−&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;ANGIOTENZIN&lt;/del&gt;&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-side-added&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;−&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Je eden od treh oligopeptidov, ki se nahajajo v plazmi. Povzroča  vazokonstrikcijo ( krčenje žil), poviša krvni tlak in povzroči sproščanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze. Nastane iz prekurzorske molekule angiotenzinogena, serumskega globulina, ki ga proizvajajo jetra. Angiotenzin nastopa tudi v renin-angiotenzinskem sistemu. To je izmed pomembnejših sistemov za uravnavanje krvnega volumna in krvnega tlaka. Renin je hormon ledvic, ki se izloča ob zmanjšanem intrarenalnem arterijskem tlaku ali pa ob zmanjšanem vnosu natrija in klora. Z odcepljanjem peptidnih vezi deluje  renin kot proteolitični encim na beljakovino angiotenzinogena in tvori angiotenzin I. Tega pretvori encim angiotenzin konvertaza v angiotenzin II. Angiotenzin I. je neaktivna oblika, angiotenzin II. se naprej metabolizira v jetrih in ledvicah, na organizem pa učinkuje na več načinov- je vazokonstriktor, poveča proliferacijo ožilja gladkih mišic, povečuje krčenje srčne mišice, stimulira centralno živčni sistem, sproža občutek žeje in povečuje občutljivost na tubulo-glomerularni odgovor, pospešuje sproščanje aldosterona, ki vpliva na resorbcijo Na+  in izločanja K+ skozi ledvične tubule. Aminopeptidaza  zaporedoma odstrani po eno aminokislino in tako nastaneta angiotenzin III in IV. Prvi, angiotenzin III, stimulira sekrecijo aldosterona in preko delovanja na centralno živčni sistem, povzroča občutek žeje. Angiotenzin IV naj bi stimuliral sproščanje inhibitorja plazminogenskega aktivatorja I iz endotelija, vendar ta funkcija še ni povsem pojasnjena. Angiotenzin nastaja tudi v tkivih. Hipertenzija (povišan krvni tlak) je nevarna bolezen, ki vpliva na tako imenovane tarčne organe (srce, ledvica, oči …).Zaradi negativnega vpliva na tarčne organe je potrebno hipertenzijo zdraviti. Hipertenzijo v grobem razdelimo v dve skupini: v primarno in sekundarno. Zdravimo jo z različnimi skupinami zdravil( diuretiki, antagonisti Ca kanalov, ACE inhibitorji…) ACE inhibitorji delujejo tako,da vplivajo na renin-angiotenzinski sistem, ki je ključen pri procesu nastanka hipertenzije.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-side-deleted&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Je eden od treh oligopeptidov, ki se nahajajo v plazmi. Povzroča  vazokonstrikcijo (krčenje žil), poviša krvni tlak in povzroči sproščanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze. Nastane iz prekurzorske molekule angiotenzinogena, serumskega globulina, ki ga proizvajajo jetra. Angiotenzin nastopa tudi v renin-angiotenzinskem sistemu. To je izmed pomembnejših sistemov za uravnavanje krvnega volumna in krvnega tlaka. Renin je hormon ledvic, ki se izloča ob zmanjšanem intrarenalnem arterijskem tlaku ali pa ob zmanjšanem vnosu natrija in klora. Z odcepljanjem peptidnih vezi deluje  renin kot proteolitični encim na beljakovino angiotenzinogena in tvori angiotenzin I. Tega pretvori encim angiotenzin konvertaza v angiotenzin II. Angiotenzin I. je neaktivna oblika, angiotenzin II. se naprej metabolizira v jetrih in ledvicah, na organizem pa učinkuje na več načinov- je vazokonstriktor, poveča proliferacijo ožilja gladkih mišic, povečuje krčenje srčne mišice, stimulira centralno živčni sistem, sproža občutek žeje in povečuje občutljivost na tubulo-glomerularni odgovor, pospešuje sproščanje aldosterona, ki vpliva na resorbcijo Na+  in izločanja K+ skozi ledvične tubule. Aminopeptidaza  zaporedoma odstrani po eno aminokislino in tako nastaneta angiotenzin III in IV. Prvi, angiotenzin III, stimulira sekrecijo aldosterona in preko delovanja na centralno živčni sistem, povzroča občutek žeje. Angiotenzin IV naj bi stimuliral sproščanje inhibitorja plazminogenskega aktivatorja I iz endotelija, vendar ta funkcija še ni povsem pojasnjena. Angiotenzin nastaja tudi v tkivih. Hipertenzija (povišan krvni tlak) je nevarna bolezen, ki vpliva na tako imenovane tarčne organe (srce, ledvica, oči …).Zaradi negativnega vpliva na tarčne organe je potrebno hipertenzijo zdraviti. Hipertenzijo v grobem razdelimo v dve skupini: v primarno in sekundarno. Zdravimo jo z različnimi skupinami zdravil( diuretiki, antagonisti Ca kanalov, ACE inhibitorji…) ACE inhibitorji delujejo tako,da vplivajo na renin-angiotenzinski sistem, ki je ključen pri procesu nastanka hipertenzije.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;</summary>
		<author><name>DeaZavadlav</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;diff=1973&amp;oldid=prev</id>
		<title>DeaZavadlav: Deasi moved to Angiotenzin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;diff=1973&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2010-01-03T20:18:00Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;/index.php?title=Deasi&amp;amp;action=edit&amp;amp;redlink=1&quot; class=&quot;new&quot; title=&quot;Deasi (page does not exist)&quot;&gt;Deasi&lt;/a&gt; moved to &lt;a href=&quot;/index.php?title=Angiotenzin&quot; title=&quot;Angiotenzin&quot;&gt;Angiotenzin&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;table style=&quot;background-color: #fff; color: #202122;&quot; data-mw=&quot;interface&quot;&gt;
				&lt;tr class=&quot;diff-title&quot; lang=&quot;en&quot;&gt;
				&lt;td colspan=&quot;1&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;← Older revision&lt;/td&gt;
				&lt;td colspan=&quot;1&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;Revision as of 20:18, 3 January 2010&lt;/td&gt;
				&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-notice&quot; lang=&quot;en&quot;&gt;&lt;div class=&quot;mw-diff-empty&quot;&gt;(No difference)&lt;/div&gt;
&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;</summary>
		<author><name>DeaZavadlav</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;diff=1965&amp;oldid=prev</id>
		<title>DeaZavadlav at 19:11, 3 January 2010</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;diff=1965&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2010-01-03T19:11:23Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;&lt;/p&gt;
&lt;table style=&quot;background-color: #fff; color: #202122;&quot; data-mw=&quot;interface&quot;&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;tr class=&quot;diff-title&quot; lang=&quot;en&quot;&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;← Older revision&lt;/td&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;Revision as of 19:11, 3 January 2010&lt;/td&gt;
				&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot; id=&quot;mw-diff-left-l2&quot;&gt;Line 2:&lt;/td&gt;
&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot;&gt;Line 2:&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Je eden od treh oligopeptidov, ki se nahajajo v plazmi. Povzroča  vazokonstrikcijo ( krčenje žil), poviša krvni tlak in povzroči sproščanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze. Nastane iz prekurzorske molekule angiotenzinogena, serumskega globulina, ki ga proizvajajo jetra. Angiotenzin nastopa tudi v renin-angiotenzinskem sistemu. To je izmed pomembnejših sistemov za uravnavanje krvnega volumna in krvnega tlaka. Renin je hormon ledvic, ki se izloča ob zmanjšanem intrarenalnem arterijskem tlaku ali pa ob zmanjšanem vnosu natrija in klora. Z odcepljanjem peptidnih vezi deluje  renin kot proteolitični encim na beljakovino angiotenzinogena in tvori angiotenzin I. Tega pretvori encim angiotenzin konvertaza v angiotenzin II. Angiotenzin I. je neaktivna oblika, angiotenzin II. se naprej metabolizira v jetrih in ledvicah, na organizem pa učinkuje na več načinov- je vazokonstriktor, poveča proliferacijo ožilja gladkih mišic, povečuje krčenje srčne mišice, stimulira centralno živčni sistem, sproža občutek žeje in povečuje občutljivost na tubulo-glomerularni odgovor, pospešuje sproščanje aldosterona, ki vpliva na resorbcijo Na+  in izločanja K+ skozi ledvične tubule. Aminopeptidaza  zaporedoma odstrani po eno aminokislino in tako nastaneta angiotenzin III in IV. Prvi, angiotenzin III, stimulira sekrecijo aldosterona in preko delovanja na centralno živčni sistem, povzroča občutek žeje. Angiotenzin IV naj bi stimuliral sproščanje inhibitorja plazminogenskega aktivatorja I iz endotelija, vendar ta funkcija še ni povsem pojasnjena. Angiotenzin nastaja tudi v tkivih. Hipertenzija (povišan krvni tlak) je nevarna bolezen, ki vpliva na tako imenovane tarčne organe (srce, ledvica, oči …).Zaradi negativnega vpliva na tarčne organe je potrebno hipertenzijo zdraviti. Hipertenzijo v grobem razdelimo v dve skupini: v primarno in sekundarno. Zdravimo jo z različnimi skupinami zdravil( diuretiki, antagonisti Ca kanalov, ACE inhibitorji…) ACE inhibitorji delujejo tako,da vplivajo na renin-angiotenzinski sistem, ki je ključen pri procesu nastanka hipertenzije.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Je eden od treh oligopeptidov, ki se nahajajo v plazmi. Povzroča  vazokonstrikcijo ( krčenje žil), poviša krvni tlak in povzroči sproščanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze. Nastane iz prekurzorske molekule angiotenzinogena, serumskega globulina, ki ga proizvajajo jetra. Angiotenzin nastopa tudi v renin-angiotenzinskem sistemu. To je izmed pomembnejših sistemov za uravnavanje krvnega volumna in krvnega tlaka. Renin je hormon ledvic, ki se izloča ob zmanjšanem intrarenalnem arterijskem tlaku ali pa ob zmanjšanem vnosu natrija in klora. Z odcepljanjem peptidnih vezi deluje  renin kot proteolitični encim na beljakovino angiotenzinogena in tvori angiotenzin I. Tega pretvori encim angiotenzin konvertaza v angiotenzin II. Angiotenzin I. je neaktivna oblika, angiotenzin II. se naprej metabolizira v jetrih in ledvicah, na organizem pa učinkuje na več načinov- je vazokonstriktor, poveča proliferacijo ožilja gladkih mišic, povečuje krčenje srčne mišice, stimulira centralno živčni sistem, sproža občutek žeje in povečuje občutljivost na tubulo-glomerularni odgovor, pospešuje sproščanje aldosterona, ki vpliva na resorbcijo Na+  in izločanja K+ skozi ledvične tubule. Aminopeptidaza  zaporedoma odstrani po eno aminokislino in tako nastaneta angiotenzin III in IV. Prvi, angiotenzin III, stimulira sekrecijo aldosterona in preko delovanja na centralno živčni sistem, povzroča občutek žeje. Angiotenzin IV naj bi stimuliral sproščanje inhibitorja plazminogenskega aktivatorja I iz endotelija, vendar ta funkcija še ni povsem pojasnjena. Angiotenzin nastaja tudi v tkivih. Hipertenzija (povišan krvni tlak) je nevarna bolezen, ki vpliva na tako imenovane tarčne organe (srce, ledvica, oči …).Zaradi negativnega vpliva na tarčne organe je potrebno hipertenzijo zdraviti. Hipertenzijo v grobem razdelimo v dve skupini: v primarno in sekundarno. Zdravimo jo z različnimi skupinami zdravil( diuretiki, antagonisti Ca kanalov, ACE inhibitorji…) ACE inhibitorji delujejo tako,da vplivajo na renin-angiotenzinski sistem, ki je ključen pri procesu nastanka hipertenzije.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-side-deleted&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;&lt;/ins&gt;&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-side-deleted&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;&lt;/ins&gt;&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-side-deleted&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;[[Category:LEX]]&lt;/ins&gt;&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-side-deleted&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;&lt;/ins&gt;&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-side-deleted&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;&lt;/ins&gt;&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-side-deleted&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;&lt;/ins&gt;&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;</summary>
		<author><name>DeaZavadlav</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;diff=1962&amp;oldid=prev</id>
		<title>DeaZavadlav: New page: ANGIOTENZIN  Je eden od treh oligopeptidov, ki se nahajajo v plazmi. Povzroča  vazokonstrikcijo ( krčenje žil), poviša krvni tlak in povzroči sproščanje aldosterona iz skorje nadled...</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Angiotenzin&amp;diff=1962&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2010-01-03T19:08:28Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;New page: ANGIOTENZIN  Je eden od treh oligopeptidov, ki se nahajajo v plazmi. Povzroča  vazokonstrikcijo ( krčenje žil), poviša krvni tlak in povzroči sproščanje aldosterona iz skorje nadled...&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;b&gt;New page&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;div&gt;ANGIOTENZIN&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Je eden od treh oligopeptidov, ki se nahajajo v plazmi. Povzroča  vazokonstrikcijo ( krčenje žil), poviša krvni tlak in povzroči sproščanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze. Nastane iz prekurzorske molekule angiotenzinogena, serumskega globulina, ki ga proizvajajo jetra. Angiotenzin nastopa tudi v renin-angiotenzinskem sistemu. To je izmed pomembnejših sistemov za uravnavanje krvnega volumna in krvnega tlaka. Renin je hormon ledvic, ki se izloča ob zmanjšanem intrarenalnem arterijskem tlaku ali pa ob zmanjšanem vnosu natrija in klora. Z odcepljanjem peptidnih vezi deluje  renin kot proteolitični encim na beljakovino angiotenzinogena in tvori angiotenzin I. Tega pretvori encim angiotenzin konvertaza v angiotenzin II. Angiotenzin I. je neaktivna oblika, angiotenzin II. se naprej metabolizira v jetrih in ledvicah, na organizem pa učinkuje na več načinov- je vazokonstriktor, poveča proliferacijo ožilja gladkih mišic, povečuje krčenje srčne mišice, stimulira centralno živčni sistem, sproža občutek žeje in povečuje občutljivost na tubulo-glomerularni odgovor, pospešuje sproščanje aldosterona, ki vpliva na resorbcijo Na+  in izločanja K+ skozi ledvične tubule. Aminopeptidaza  zaporedoma odstrani po eno aminokislino in tako nastaneta angiotenzin III in IV. Prvi, angiotenzin III, stimulira sekrecijo aldosterona in preko delovanja na centralno živčni sistem, povzroča občutek žeje. Angiotenzin IV naj bi stimuliral sproščanje inhibitorja plazminogenskega aktivatorja I iz endotelija, vendar ta funkcija še ni povsem pojasnjena. Angiotenzin nastaja tudi v tkivih. Hipertenzija (povišan krvni tlak) je nevarna bolezen, ki vpliva na tako imenovane tarčne organe (srce, ledvica, oči …).Zaradi negativnega vpliva na tarčne organe je potrebno hipertenzijo zdraviti. Hipertenzijo v grobem razdelimo v dve skupini: v primarno in sekundarno. Zdravimo jo z različnimi skupinami zdravil( diuretiki, antagonisti Ca kanalov, ACE inhibitorji…) ACE inhibitorji delujejo tako,da vplivajo na renin-angiotenzinski sistem, ki je ključen pri procesu nastanka hipertenzije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-	http://a.eslovar.com/angiotenzin.html&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-	http://www.viva.si/clanek.asp?id=2874&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-	http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=404&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-	http://images.google.si/imgres?imgurl=http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7c/Renin-angiotensin_system_in_man_shadow.svg/461px-Renin-angiotensin_system_in_man_shadow.svg.png&amp;amp;imgrefurl=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Renin-angiotensin_system_in_man_shadow.svg&amp;amp;usg=__COpzzS-D8BwGEE5XUPNxLjsohiI=&amp;amp;h=599&amp;amp;w=461&amp;amp;sz=200&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=4&amp;amp;sig2=5rmA-CA1ZK5fwiDolFRfKA&amp;amp;tbnid=VMW_L-cJkiCfwM:&amp;amp;tbnh=135&amp;amp;tbnw=104&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Drenin%2B-angiotenzinski%2Bsistem%26gbv%3D2%26hl%3Dsl%26sa%3DG&amp;amp;ei=6eVAS9XNO86W_Qb-_OT5CA&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>DeaZavadlav</name></author>
	</entry>
</feed>