Asparaginska kislina - Revision history

MDolinar at 08:26, 17 May 2010

2010-05-17T08:26:02Z

← Older revision		Revision as of 08:26, 17 May 2010
Line 1:		Line 1:
	Asparaginska kislina ~~ali aspartatna kislina,~~ (okrajšano kot Asp or D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] s kemijsko formulo ~~HO2CCH~~(~~NH2~~)~~CH2CO2H~~. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat.		Asparaginska kislina (okrajšano kot Asp ali D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] s kemijsko formulo HO<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CO<sub>2</sub>H. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat.

	- Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0.		- Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0.
Line 5:		Line 5:
	- Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0)		- Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0)

	- L-aspargin pridobivamo z ekstrakcijsko metodo in sintezo, ~~uporabljamo~~ jo pa kot ~~terapevtsko~~		- L-aspargin pridobivamo z ekstrakcijsko metodo in sintezo, uporabljajo pa jo tudi kot zdravilo. Letno jo proizvedejo okrog 50 ton.
	~~sredstvo~~. Letno jo ~~proizvedemo~~ okrog 50 ton.

	- Asparaginska kislina je pomembna tudi pri:		- Asparaginska kislina je pomembna tudi pri:

	*pridobivanju alanina;		*pridobivanju alanina; alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline: asparaginska kislina -> alanin + CO<sub>2</sub>
	alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline:
	asparaginska kislina-> alanin + ~~co2~~

	*izločanju amoniaka iz telesa		*izločanju amoniaka iz telesa

	Prav tako je ~~Asparaginska~~ kislina pomembna za gojenje nekaterih organizmov:		Prav tako je asparaginska kislina pomembna za gojenje nekaterih organizmov. Japonski raziskovalci so npr. iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma ''Corynebacterium glutamicum'' – ATCC 21144. Ta morfološko heterogena kultura raste v obliki paličic, kokov in niti. Vzgaja se na podlagi z glukozo in asparaginsko kislino.
	Japonski raziskovalci so iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma
	Corynebacterium glutamicum – ATCC . 21144. Ta morfološko heterogena kultura je
	~~najdena~~ v obliki paličic, kokov in niti. Vzgaja se na podlagi z glukozo in asparaginsko
	kislino.


Line 26:		Line 19:


	Kvasovke so sposobne izkoriščati ~~rang~~ različnih anorganskih in organskih virov dušika, ~~za vključitev~~ v strukturne in funkcionalne dušikove komponente celice. V mešanici amoniakalnih soli in aminokislin, raje izkoriščajo soli, ki so nato aktivno ~~transportirane~~ v celico. ~~Rod~~ Saccharomyces cerevisiae, najprej uporabi aminokisline: asparaginska kislina, glutamin, lizin, glutaminska kislina ~~(www.analyses of kombucha ferments report on growers.htm)~~.		Kvasovke so sposobne izkoriščati več različnih anorganskih in organskih virov dušika, ki ga vključijo v strukturne in funkcionalne dušikove komponente celice. V mešanici amoniakalnih soli in aminokislin raje izkoriščajo soli, ki se nato aktivno prenesejo v celico. Kvasovka ''Saccharomyces cerevisiae'', najprej uporabi aminokisline: asparaginska kislina, glutamin, lizin, glutaminska kislina.


Line 33:		Line 26:


	Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih ~~količin~~ in ni nujno, da ga pridobivajo s hrano. S pomočjo transaminacije se sintetizira iz oksaloacetata.		Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih količinah in ni nujno, da ga pridobivajo s hrano. S pomočjo transaminacije se sintetizira iz oksaloacetata. Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CHO. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije:
	Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid ~~O2CCH~~(~~NH2~~)~~CH2CHO~~. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije:		O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CO<sub>2</sub>- + GC(O)NH<sub>3</sub><sup>+</sup> --> O<sub>2</sub>CCH(NH<sub>2</sub>)CH<sub>2</sub>CONH<sub>3</sub><sup>+</sup> + GC(O)O
	~~-O2CCH~~(~~NH2~~)~~CH2CO2~~- + GC(O)~~NH3~~+ ~~O2CCH~~(~~NH2~~)~~CH2CONH3~~+ + GC(O)O
	(kjer sta GC(O)~~NH2~~ in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina).		(kjer sta GC(O)NH<sub>2</sub> in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina).

Marinka at 10:39, 5 January 2010

2010-01-05T10:39:22Z

Marinka: New page: Asparaginska kislina ali aspartatna kislina, (okrajšano kot Asp or D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[http://sl.wikipedia.org/wi...

2010-01-05T10:34:51Z

New page: Asparaginska kislina ali aspartatna kislina, (okrajšano kot Asp or D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[http://sl.wikipedia.org/wi...

New page

Asparaginska kislina ali aspartatna kislina, (okrajšano kot Asp or D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat.
- Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0.
- Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0)
- L-aspargin pridobivamo z ekstrakcijsko metodo in sintezo, uporabljamo jo pa kot terapevtsko
sredstvo. Letno jo proizvedemo okrog 50 ton.

- Asparaginska kislina je pomembna tudi pri:
*pridobivanju alanina;
alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline:
asparaginska kislina-> alanin + co2
*izločanju amoniaka iz telesa

Prav tako je Asparaginska kislina pomembna za gojenje nekaterih organizmov:
Japonski raziskovalci so iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma
Corynebacterium glutamicum – ATCC . 21144. Ta morfološko heterogena kultura je
najdena v obliki paličic, kokov in niti. Vzgaja se na podlagi z glukozo in asparaginsko
kislino.

== Asparaginska kislina in metabolizem dušika ==

Kvasovke so sposobne izkoriščati rang različnih anorganskih in organskih virov dušika, za vključitev v strukturne in funkcionalne dušikove komponente celice. V mešanici amoniakalnih soli in aminokislin, raje izkoriščajo soli, ki so nato aktivno transportirane v celico. Rod Saccharomyces cerevisiae, najprej uporabi aminokisline: asparaginska kislina, glutamin, lizin, glutaminska kislina (www.analyses of kombucha ferments report on growers.htm).

== Vloga pri biosintezi drugih aminokislin ==

Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih količin in ni nujno, da ga pridobivajo s hrano. S pomočjo transaminacije se sintetizira iz oksaloacetata.
Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O2CCH(NH2)CH2CHO. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije:
-O2CCH(NH2)CH2CO2- + GC(O)NH3+ O2CCH(NH2)CH2CONH3+ + GC(O)O
(kjer sta GC(O)NH2 in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina)

== Druge biokemijske vloge ==

Aspartat je tudi presnovek v ciklusu sečnine ter sodeluje v procesu glukoneogeneze. Sodeluje tudi v malat-aspartatnem ciklusu. Aspartat je prav tako donor dušikovega atoma v biosintezi inozitola, ki je predhodnik purinskih baz.
Kot živčni prenašalec
Aspartat (konjugirana baza asparginske kisline) je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat.

== Viri: ==

http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/1999_00/Aminokisl.pdf

http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/2002_03/Kombuca.pdf

http://sl.wikipedia.org/wiki/Asparaginska_kislina

http://www.minet.si/gradivo/seminarske/83404Output.pdf

B. Rodney: Temelji Biokemije

[[Category:LEX]]

← Older revision		Revision as of 10:39, 5 January 2010
Line 1:		Line 1:
	Asparaginska kislina ali aspartatna kislina, (okrajšano kot Asp or D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat.		Asparaginska kislina ali aspartatna kislina, (okrajšano kot Asp or D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina] s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat.

	- Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0.		- Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0.

	- Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0)		- Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0)

	- L-aspargin pridobivamo z ekstrakcijsko metodo in sintezo, uporabljamo jo pa kot terapevtsko		- L-aspargin pridobivamo z ekstrakcijsko metodo in sintezo, uporabljamo jo pa kot terapevtsko
	sredstvo. Letno jo proizvedemo okrog 50 ton.		sredstvo. Letno jo proizvedemo okrog 50 ton.

	- Asparaginska kislina je pomembna tudi pri:		- Asparaginska kislina je pomembna tudi pri:

	*pridobivanju alanina;		*pridobivanju alanina;
	alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline:		alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline:
	asparaginska kislina-> alanin + co2		asparaginska kislina-> alanin + co2

	*izločanju amoniaka iz telesa		*izločanju amoniaka iz telesa

Line 31:		Line 36:
	Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O2CCH(NH2)CH2CHO. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije:		Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O2CCH(NH2)CH2CHO. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije:
	-O2CCH(NH2)CH2CO2- + GC(O)NH3+ O2CCH(NH2)CH2CONH3+ + GC(O)O		-O2CCH(NH2)CH2CO2- + GC(O)NH3+ O2CCH(NH2)CH2CONH3+ + GC(O)O
	(kjer sta GC(O)NH2 in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina)		(kjer sta GC(O)NH2 in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina).


Line 38:		Line 43:

	Aspartat je tudi presnovek v ciklusu sečnine ter sodeluje v procesu glukoneogeneze. Sodeluje tudi v malat-aspartatnem ciklusu. Aspartat je prav tako donor dušikovega atoma v biosintezi inozitola, ki je predhodnik purinskih baz.		Aspartat je tudi presnovek v ciklusu sečnine ter sodeluje v procesu glukoneogeneze. Sodeluje tudi v malat-aspartatnem ciklusu. Aspartat je prav tako donor dušikovega atoma v biosintezi inozitola, ki je predhodnik purinskih baz.
	Kot živčni prenašalec

			== Kot živčni prenašalec ==


	Aspartat (konjugirana baza asparginske kisline) je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat.		Aspartat (konjugirana baza asparginske kisline) je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat.