BIO2 Povzetki seminarjev 2011 - Revision history

Sandi Botonjic: /* Sandi Botonjić: Kokain esteraza */

2012-01-29T13:52:34Z

Sandi Botonjić: Kokain esteraza

← Older revision		Revision as of 13:52, 29 January 2012
Line 50:		Line 50:
	== Sandi Botonjić: Kokain esteraza ==		== Sandi Botonjić: Kokain esteraza ==

	Znanstveniki so v rizosferi kokinih plantaž (''Erythroxylum coca'') našli sev MB1, gram pozitivne bakterije ''Rhodococcus sp.''. Tej bakteriji kokain predstavlja glavni vir ogljika in dušika in zato so znanstveniki izolirali osrednji encim njenega metabolizma tj. kokain esterazo (v nadaljevanju cocE). Encim je sestavljen iz treh domen: DOM1, ki vsebuje nabor kanoničnih α-vijačnic in β-ploskev; DOM2 - domena le z α-vijačnicami; in DOM3 je roladi podobna struktura z β-ploskvami. CocE je serinska esteraza, katere aktivno mesto se nahaja na stičišču vseh treh domen. Ta hidrolizira kokain na ~~ekgonil metil ester~~ in benzojsko kislino, ki nimata psihoaktivnih učinkov. CocE je pravi Ferrari v primerjavi z drugimi esterazami, saj lahko razgradi enako količino kokaina 1000 krat hitreje. Tako lahko postane neprecenljiva pri nujnih intervencijah v primeru prevelikega odmerka, saj bi intravenozni vbrizg cocE močno zmanjšal razpolovni čas kokaina. CocE je predmet številnih raziskav, v katerih znanstveniki proučujejo njeno termostabilnost in njenih mutiranih oblik, saj njen razpolovni čas pri fiziološki temperaturi traja le nekaj minut. Znanstveniki pa na podlagi ugotovitev iz raziskav cocE razvijajo tudi učinkovita protitelesa z vsaj podobnimi katalitičnimi parametri, ki bi brez imunskega odziva odlično delovala v bioloških sistemih.		Znanstveniki so v rizosferi kokinih plantaž (''Erythroxylum coca'') našli sev MB1, gram pozitivne bakterije ''Rhodococcus sp.''. Tej bakteriji kokain predstavlja glavni vir ogljika in dušika in zato so znanstveniki izolirali osrednji encim njenega metabolizma tj. kokain esterazo (v nadaljevanju cocE). Encim je sestavljen iz treh domen: DOM1, ki vsebuje nabor kanoničnih α-vijačnic in β-ploskev; DOM2 - domena le z α-vijačnicami; in DOM3 je roladi podobna struktura z β-ploskvami. CocE je serinska esteraza, katere aktivno mesto se nahaja na stičišču vseh treh domen. Ta hidrolizira kokain na ekgonilmetilester in benzojsko kislino, ki nimata psihoaktivnih učinkov. CocE je pravi Ferrari v primerjavi z drugimi esterazami, saj lahko razgradi enako količino kokaina 1000 krat hitreje. Tako lahko postane neprecenljiva pri nujnih intervencijah v primeru prevelikega odmerka, saj bi intravenozni vbrizg cocE močno zmanjšal razpolovni čas kokaina. CocE je predmet številnih raziskav, v katerih znanstveniki proučujejo njeno termostabilnost in njenih mutiranih oblik, saj njen razpolovni čas pri fiziološki temperaturi traja le nekaj minut. Znanstveniki pa na podlagi ugotovitev iz raziskav cocE razvijajo tudi učinkovita protitelesa z vsaj podobnimi katalitičnimi parametri, ki bi brez imunskega odziva odlično delovala v bioloških sistemih.

	==Tjaša Flis: Parkinsonizem in Parkin protein==		==Tjaša Flis: Parkinsonizem in Parkin protein==

Sandi Botonjic: /* Sandi Botonjić: Kokain esteraza */

2012-01-29T13:51:37Z

Sandi Botonjić: Kokain esteraza

← Older revision		Revision as of 13:51, 29 January 2012
Line 50:		Line 50:
	== Sandi Botonjić: Kokain esteraza ==		== Sandi Botonjić: Kokain esteraza ==

	Znanstveniki so v rizosferi kokinih plantaž (''Erythroxylum coca'') našli sev MB1, gram pozitivne bakterije Rhodococcus sp.. Tej bakteriji kokain predstavlja glavni vir ogljika in dušika in zato so znanstveniki izolirali osrednji encim njenega metabolizma tj. kokain esterazo (v nadaljevanju cocE). Encim je sestavljen iz treh domen: DOM1, ki vsebuje nabor kanoničnih α-vijačnic in β-ploskev; DOM2 - domena le z α-vijačnicami; in DOM3 je roladi podobna struktura z β-ploskvami. CocE je serinska esteraza, katere aktivno mesto se nahaja na stičišču vseh treh domen. Ta hidrolizira kokain na ekgonil metil ester in benzojsko kislino, ki nimata psihoaktivnih učinkov. CocE je pravi Ferrari v primerjavi z drugimi esterazami, saj lahko razgradi enako količino kokaina 1000 krat hitreje. Tako lahko postane neprecenljiva pri nujnih intervencijah v primeru prevelikega odmerka, saj bi intravenozni vbrizg cocE močno zmanjšal razpolovni čas kokaina. CocE je predmet številnih raziskav, v katerih znanstveniki proučujejo njeno termostabilnost in njenih mutiranih oblik, saj njen razpolovni čas pri fiziološki temperaturi traja le nekaj minut. Znanstveniki pa na podlagi ugotovitev iz raziskav cocE razvijajo tudi učinkovita protitelesa z vsaj podobnimi katalitičnimi parametri, ki bi brez imunskega odziva odlično delovala v bioloških sistemih.		Znanstveniki so v rizosferi kokinih plantaž (''Erythroxylum coca'') našli sev MB1, gram pozitivne bakterije ''Rhodococcus sp.''. Tej bakteriji kokain predstavlja glavni vir ogljika in dušika in zato so znanstveniki izolirali osrednji encim njenega metabolizma tj. kokain esterazo (v nadaljevanju cocE). Encim je sestavljen iz treh domen: DOM1, ki vsebuje nabor kanoničnih α-vijačnic in β-ploskev; DOM2 - domena le z α-vijačnicami; in DOM3 je roladi podobna struktura z β-ploskvami. CocE je serinska esteraza, katere aktivno mesto se nahaja na stičišču vseh treh domen. Ta hidrolizira kokain na ekgonil metil ester in benzojsko kislino, ki nimata psihoaktivnih učinkov. CocE je pravi Ferrari v primerjavi z drugimi esterazami, saj lahko razgradi enako količino kokaina 1000 krat hitreje. Tako lahko postane neprecenljiva pri nujnih intervencijah v primeru prevelikega odmerka, saj bi intravenozni vbrizg cocE močno zmanjšal razpolovni čas kokaina. CocE je predmet številnih raziskav, v katerih znanstveniki proučujejo njeno termostabilnost in njenih mutiranih oblik, saj njen razpolovni čas pri fiziološki temperaturi traja le nekaj minut. Znanstveniki pa na podlagi ugotovitev iz raziskav cocE razvijajo tudi učinkovita protitelesa z vsaj podobnimi katalitičnimi parametri, ki bi brez imunskega odziva odlično delovala v bioloških sistemih.

	==Tjaša Flis: Parkinsonizem in Parkin protein==		==Tjaša Flis: Parkinsonizem in Parkin protein==

Sandi Botonjic: /* Sandi Botonjić: Kokain esteraza */

2012-01-29T13:51:01Z

Sandi Botonjić: Kokain esteraza

← Older revision		Revision as of 13:51, 29 January 2012
Line 50:		Line 50:
	== Sandi Botonjić: Kokain esteraza ==		== Sandi Botonjić: Kokain esteraza ==

	Znanstveniki so v rizosferi kokinih plantaž (Erythroxylum coca) našli sev MB1, gram pozitivne bakterije Rhodococcus sp.. Tej bakteriji kokain predstavlja glavni vir ogljika in dušika in zato so znanstveniki izolirali osrednji encim njenega metabolizma tj. kokain esterazo (v nadaljevanju cocE). Encim je sestavljen iz treh domen: DOM1, ki vsebuje nabor kanoničnih α-vijačnic in β-ploskev; DOM2 - domena le z α-vijačnicami; in DOM3 je roladi podobna struktura z β-ploskvami. CocE je serinska esteraza, katere aktivno mesto se nahaja na stičišču vseh treh domen. Ta hidrolizira kokain na ekgonil metil ester in benzojsko kislino, ki nimata psihoaktivnih učinkov. CocE je pravi Ferrari v primerjavi z drugimi esterazami, saj lahko razgradi enako količino kokaina 1000 krat hitreje. Tako lahko postane neprecenljiva pri nujnih intervencijah v primeru prevelikega odmerka, saj bi intravenozni vbrizg cocE močno zmanjšal razpolovni čas kokaina. CocE je predmet številnih raziskav, v katerih znanstveniki proučujejo njeno termostabilnost in njenih mutiranih oblik, saj njen razpolovni čas pri fiziološki temperaturi traja le nekaj minut. Znanstveniki pa na podlagi ugotovitev iz raziskav cocE razvijajo tudi učinkovita protitelesa z vsaj podobnimi katalitičnimi parametri, ki bi brez imunskega odziva odlično delovala v bioloških sistemih.		Znanstveniki so v rizosferi kokinih plantaž (''Erythroxylum coca'') našli sev MB1, gram pozitivne bakterije Rhodococcus sp.. Tej bakteriji kokain predstavlja glavni vir ogljika in dušika in zato so znanstveniki izolirali osrednji encim njenega metabolizma tj. kokain esterazo (v nadaljevanju cocE). Encim je sestavljen iz treh domen: DOM1, ki vsebuje nabor kanoničnih α-vijačnic in β-ploskev; DOM2 - domena le z α-vijačnicami; in DOM3 je roladi podobna struktura z β-ploskvami. CocE je serinska esteraza, katere aktivno mesto se nahaja na stičišču vseh treh domen. Ta hidrolizira kokain na ekgonil metil ester in benzojsko kislino, ki nimata psihoaktivnih učinkov. CocE je pravi Ferrari v primerjavi z drugimi esterazami, saj lahko razgradi enako količino kokaina 1000 krat hitreje. Tako lahko postane neprecenljiva pri nujnih intervencijah v primeru prevelikega odmerka, saj bi intravenozni vbrizg cocE močno zmanjšal razpolovni čas kokaina. CocE je predmet številnih raziskav, v katerih znanstveniki proučujejo njeno termostabilnost in njenih mutiranih oblik, saj njen razpolovni čas pri fiziološki temperaturi traja le nekaj minut. Znanstveniki pa na podlagi ugotovitev iz raziskav cocE razvijajo tudi učinkovita protitelesa z vsaj podobnimi katalitičnimi parametri, ki bi brez imunskega odziva odlično delovala v bioloških sistemih.

	==Tjaša Flis: Parkinsonizem in Parkin protein==		==Tjaša Flis: Parkinsonizem in Parkin protein==

AnaP at 08:51, 9 January 2012

2012-01-09T08:51:33Z

← Older revision		Revision as of 08:51, 9 January 2012
Line 223:		Line 223:
	== Urška Rode: Dermcidin ==		== Urška Rode: Dermcidin ==
	Dermcidin je antimikrobni peptid, se izloča iz znojnih žlez. Izloča se na površino koze, kjer tudi antimikrobno deluje. Znano je veliko antimikrobnih peptidov pri več živalskih vrstah. Skoraj vsi antimikrobni peptidi so kationski in majo amfipatsko strukturo, kar je pomembno za njihovo delovanje. Peptidi ki nastanejo iz neaktivnega prekurzorskaga propeptida dermcidina se razlikujejo od ostalih antimikrobnih peptidov v tem da so večinoma anionski. Dobro je raziskano delovanje kationskih peptidov in njihovi mehanizmi uničevanja bakterij. O delovanju anionskih peptidov je bolj malo znano. Odkrili so tudi, da in vitro deluje tudi proti baakteriji MRSA. Odkritih je več vrst peptidov ki nastanejo iz neaktivnega propeptida, dolgi od 25 do 48 aminokislin in imajo naboj od -2 do +2. V današnjem času je velik problem opornost bakterij na antibiotike. Dermcidin je nekakšen naravni antibiotik, ki ga telo samo proizvaja. Zato je pomembno raziskovanje raziskovanje delovanje antimikrobnih peptidov. to znanje bi lahko pripomoglo k nadalnjem razvoju učinkovitih antibiotikov.		Dermcidin je antimikrobni peptid, se izloča iz znojnih žlez. Izloča se na površino koze, kjer tudi antimikrobno deluje. Znano je veliko antimikrobnih peptidov pri več živalskih vrstah. Skoraj vsi antimikrobni peptidi so kationski in majo amfipatsko strukturo, kar je pomembno za njihovo delovanje. Peptidi ki nastanejo iz neaktivnega prekurzorskaga propeptida dermcidina se razlikujejo od ostalih antimikrobnih peptidov v tem da so večinoma anionski. Dobro je raziskano delovanje kationskih peptidov in njihovi mehanizmi uničevanja bakterij. O delovanju anionskih peptidov je bolj malo znano. Odkrili so tudi, da in vitro deluje tudi proti baakteriji MRSA. Odkritih je več vrst peptidov ki nastanejo iz neaktivnega propeptida, dolgi od 25 do 48 aminokislin in imajo naboj od -2 do +2. V današnjem času je velik problem opornost bakterij na antibiotike. Dermcidin je nekakšen naravni antibiotik, ki ga telo samo proizvaja. Zato je pomembno raziskovanje raziskovanje delovanje antimikrobnih peptidov. to znanje bi lahko pripomoglo k nadalnjem razvoju učinkovitih antibiotikov.

			== Ana Potočnik: Svetel ali temen? ==

			Skozi vrsto let je z zgodovini prišlo do zatiranj, izkoriščanj, pobojev... zaradi razlik v barvi kože. Vendar kakšno je razlikovanje med belci in črnce na genetskem nivoju? Kateri gen oz. sprememba na njem je »krivec« za rasne predsodke?
			Ena prvih raziskav, ki je vodila k tem odgovorom je proučevala ribice zebrafish in spremembe v fenotipu. T.i. golden zebrafish so se od wild-type zebrafish razlikovale po občutno zmanjšani pigmentaciji črt, ki potekajo vzdolž telesa. Melanosomi, celični organeli, v katerih poteka sinteza barvila melanina, so bili občutno manjši. Izgubili pa so tudi svojo okroglo oz. ovalno obliko. Odkritje SLC24A5 gena je bilo še toliko bolj pomembno, saj se proteini, ki jih kodira človeška družina genov SLC24 in zebrafish golden protein ujemajo kar v 35 – 41%. Znanstveniki so zato predvidevali ohranitev funkcije med ortolognima genoma golden in SLC24A5. Injekcija človeške SLC24A5 RNA v zarodke golden zebrafih je pokazala delno obnovo pigmentacije. S tem je bila potrjena ohranjenost vloge in delovanja proteinov skozi evolucijo vretenčarjev.
			V nadaljnjih raziskavah so preučevali spremembe na SLC24A5 genu med posameznimi človeškimi rasama in ugotovili, da je za velike razlike v melanogenezi odgovoren polimorfizem posameznega nukleotida (SNP) oz. zamenjava gvanina z adeninom.

UrškaRode at 16:06, 8 January 2012

2012-01-08T16:06:55Z

← Older revision		Revision as of 16:06, 8 January 2012
Line 220:		Line 220:
	== Monika Škrjanc: Green fluorescent protein ==		== Monika Škrjanc: Green fluorescent protein ==
	Zeleni fluorestenčni protein je obstajal že zelo dolgo v meduzi, a je našo pozornost pritegnil šele v zadnjih 50 letih. Z njegovim odkritjem so se pojavile njegove raznovrstve zelo pomembne uporabe tako v medicini, kot v biokemiji in drugih znanostih. Protein se zaradi sposobnosti oddajanja svetlobe uporablja kot biološki marker. To mu omogočajo tudi njegova majhnost ter, da za svoje delovanje ne potrebuje nobene druge molekule oziroma aktivatorja. Obliko proteina, ki ni bila odvisna od pogojev v meduzi, so v devedesetih letih uspešno pripeli na genom bakterije, kjer se je GFP normalno izrazil. S tem se je začel uporabljati v različnih transgenih organizmih (Alba zajček). Ustvarili so tudi različne mutante GFP ja, ki se razlikujejo po barvi. FP so prineseli polno spoznanj in odkritij. Z njimi se je razvila tudi florestenčna mikroskopija, ki nam služi za bolše opazovanje svetlečih florestenčnih mikroorganizmov, celičnih organelov. Predvsem pa je prednost tega proteina v tem, da ga lahko skozi mikroskop opazujemo v živih organizmih. Tako se je zelo zmanjšalo žrtvovanje živali v namen poiskusov. Opazujemo pa lahko proteine v njihovem naravnem okolju, vidimo kje se nahajajo, kam potujejo in kako opravljajo njihovo nalogo v celici. S pomočjo našega proteina so bile opravljena raziskave, ki nam pomagajo tudi pri razumevanju tumorjev in virusa HIV.		Zeleni fluorestenčni protein je obstajal že zelo dolgo v meduzi, a je našo pozornost pritegnil šele v zadnjih 50 letih. Z njegovim odkritjem so se pojavile njegove raznovrstve zelo pomembne uporabe tako v medicini, kot v biokemiji in drugih znanostih. Protein se zaradi sposobnosti oddajanja svetlobe uporablja kot biološki marker. To mu omogočajo tudi njegova majhnost ter, da za svoje delovanje ne potrebuje nobene druge molekule oziroma aktivatorja. Obliko proteina, ki ni bila odvisna od pogojev v meduzi, so v devedesetih letih uspešno pripeli na genom bakterije, kjer se je GFP normalno izrazil. S tem se je začel uporabljati v različnih transgenih organizmih (Alba zajček). Ustvarili so tudi različne mutante GFP ja, ki se razlikujejo po barvi. FP so prineseli polno spoznanj in odkritij. Z njimi se je razvila tudi florestenčna mikroskopija, ki nam služi za bolše opazovanje svetlečih florestenčnih mikroorganizmov, celičnih organelov. Predvsem pa je prednost tega proteina v tem, da ga lahko skozi mikroskop opazujemo v živih organizmih. Tako se je zelo zmanjšalo žrtvovanje živali v namen poiskusov. Opazujemo pa lahko proteine v njihovem naravnem okolju, vidimo kje se nahajajo, kam potujejo in kako opravljajo njihovo nalogo v celici. S pomočjo našega proteina so bile opravljena raziskave, ki nam pomagajo tudi pri razumevanju tumorjev in virusa HIV.

			== Urška Rode: Dermcidin ==
			Dermcidin je antimikrobni peptid, se izloča iz znojnih žlez. Izloča se na površino koze, kjer tudi antimikrobno deluje. Znano je veliko antimikrobnih peptidov pri več živalskih vrstah. Skoraj vsi antimikrobni peptidi so kationski in majo amfipatsko strukturo, kar je pomembno za njihovo delovanje. Peptidi ki nastanejo iz neaktivnega prekurzorskaga propeptida dermcidina se razlikujejo od ostalih antimikrobnih peptidov v tem da so večinoma anionski. Dobro je raziskano delovanje kationskih peptidov in njihovi mehanizmi uničevanja bakterij. O delovanju anionskih peptidov je bolj malo znano. Odkrili so tudi, da in vitro deluje tudi proti baakteriji MRSA. Odkritih je več vrst peptidov ki nastanejo iz neaktivnega propeptida, dolgi od 25 do 48 aminokislin in imajo naboj od -2 do +2. V današnjem času je velik problem opornost bakterij na antibiotike. Dermcidin je nekakšen naravni antibiotik, ki ga telo samo proizvaja. Zato je pomembno raziskovanje raziskovanje delovanje antimikrobnih peptidov. to znanje bi lahko pripomoglo k nadalnjem razvoju učinkovitih antibiotikov.

Monika Škrjanc at 18:09, 6 January 2012

2012-01-06T18:09:20Z

← Older revision		Revision as of 18:09, 6 January 2012
Line 217:		Line 217:
	V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja so v laboratorijih nemške tovarne Chemie Grünenthal odkrili novo snov z delovno oznako K17. Izkazalo se je, da gre za pomirjevalo. Za tiste čase je imelo to pomirjevalo pomembno lastnost - tudi z visokimi odmerki je bilo zelo težko storiti samomor. Prav ta lastnost je bila odločilna, da je pomirjevalo dobilo privolitev za trženje takratnih nemških oblasti. Učinkovina je bila talidomid, tržno ime zdravila pa Contergan, ponekod tudi Softenon.Zdravilo so predpisovali nosečnicam, da bi lajšale jutranje slabosti, vendar pa se niso zavedali posledic, ki jih bo le-to dejanje povzročilo. Talidomid predstavlja zgodovinsko prelomnico glede razumevanja zdravil v vlogi teratogenov. Je kiralna spojina in derivat glutaminske kisline. Kasneje so odkrili, da le R-oblika deluje pomirjevalno in ima zanemarljive učinke, S-oblika pa izkazuje teratogenost.		V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja so v laboratorijih nemške tovarne Chemie Grünenthal odkrili novo snov z delovno oznako K17. Izkazalo se je, da gre za pomirjevalo. Za tiste čase je imelo to pomirjevalo pomembno lastnost - tudi z visokimi odmerki je bilo zelo težko storiti samomor. Prav ta lastnost je bila odločilna, da je pomirjevalo dobilo privolitev za trženje takratnih nemških oblasti. Učinkovina je bila talidomid, tržno ime zdravila pa Contergan, ponekod tudi Softenon.Zdravilo so predpisovali nosečnicam, da bi lajšale jutranje slabosti, vendar pa se niso zavedali posledic, ki jih bo le-to dejanje povzročilo. Talidomid predstavlja zgodovinsko prelomnico glede razumevanja zdravil v vlogi teratogenov. Je kiralna spojina in derivat glutaminske kisline. Kasneje so odkrili, da le R-oblika deluje pomirjevalno in ima zanemarljive učinke, S-oblika pa izkazuje teratogenost.
	Vezal naj bi se na protein cereblon. Ta protein se nahaja v možganih in je zadolžen za pravilen razvoj okončin pri zarodkih. Talidomid pa zavira njegovo delovanje in tako je v preteklosti prišlo do številčnega rojstva deformiranih otrok, katerega posledica se čuti še danes.		Vezal naj bi se na protein cereblon. Ta protein se nahaja v možganih in je zadolžen za pravilen razvoj okončin pri zarodkih. Talidomid pa zavira njegovo delovanje in tako je v preteklosti prišlo do številčnega rojstva deformiranih otrok, katerega posledica se čuti še danes.

			== Monika Škrjanc: Green fluorescent protein ==
			Zeleni fluorestenčni protein je obstajal že zelo dolgo v meduzi, a je našo pozornost pritegnil šele v zadnjih 50 letih. Z njegovim odkritjem so se pojavile njegove raznovrstve zelo pomembne uporabe tako v medicini, kot v biokemiji in drugih znanostih. Protein se zaradi sposobnosti oddajanja svetlobe uporablja kot biološki marker. To mu omogočajo tudi njegova majhnost ter, da za svoje delovanje ne potrebuje nobene druge molekule oziroma aktivatorja. Obliko proteina, ki ni bila odvisna od pogojev v meduzi, so v devedesetih letih uspešno pripeli na genom bakterije, kjer se je GFP normalno izrazil. S tem se je začel uporabljati v različnih transgenih organizmih (Alba zajček). Ustvarili so tudi različne mutante GFP ja, ki se razlikujejo po barvi. FP so prineseli polno spoznanj in odkritij. Z njimi se je razvila tudi florestenčna mikroskopija, ki nam služi za bolše opazovanje svetlečih florestenčnih mikroorganizmov, celičnih organelov. Predvsem pa je prednost tega proteina v tem, da ga lahko skozi mikroskop opazujemo v živih organizmih. Tako se je zelo zmanjšalo žrtvovanje živali v namen poiskusov. Opazujemo pa lahko proteine v njihovem naravnem okolju, vidimo kje se nahajajo, kam potujejo in kako opravljajo njihovo nalogo v celici. S pomočjo našega proteina so bile opravljena raziskave, ki nam pomagajo tudi pri razumevanju tumorjev in virusa HIV.

Sabina Mavretič at 22:33, 28 December 2011

2011-12-28T22:33:03Z

← Older revision		Revision as of 22:33, 28 December 2011
Line 213:		Line 213:
	== Iza Ogris: Čudovita maščoba ==		== Iza Ogris: Čudovita maščoba ==
	Maščoba je gorivo, ki se v našem telesu shranjuje v specializiranih celicah imenovanih adipociti. Lipidne kapljice v adipocitih so zaloga triacilgliceridov, obdane s fosfolipidnim dvoslojem in proteini. Eden izmed proteinov je perilipin, katerega funkcija je dvojna: preprečevanje lipolize, ko je vezan v kompleksu s CGI-58 ter omogočanje lipolize, po fosforilaciji s protein kinazo A. Glavni encimi lipolize so ATGL, HSL in MGL. Vloga perilipina je pomembna tudi pri tvorbi lipidnih kapljic in diferenciaciji adipocitov. V procesu adipogeneze nastajajo celice iz mezenhimskih matičnih celic, do preadipocit in nato adipocit. Maščobno tkivo se nalaga na različnih delih telesa, loči se tudi po svoji vlogi. Mutacije določenih genov pa lahko povzročijo lipodistrofijo in posredno tudi bolezni kardiovaskularnega sistema ter diabetes tipa 2. Pri lipodistrofiji se maščoba ne more nalagati v adipocite, zato se nalaga v druga tkiva kot so npr. mišice in jetra.		Maščoba je gorivo, ki se v našem telesu shranjuje v specializiranih celicah imenovanih adipociti. Lipidne kapljice v adipocitih so zaloga triacilgliceridov, obdane s fosfolipidnim dvoslojem in proteini. Eden izmed proteinov je perilipin, katerega funkcija je dvojna: preprečevanje lipolize, ko je vezan v kompleksu s CGI-58 ter omogočanje lipolize, po fosforilaciji s protein kinazo A. Glavni encimi lipolize so ATGL, HSL in MGL. Vloga perilipina je pomembna tudi pri tvorbi lipidnih kapljic in diferenciaciji adipocitov. V procesu adipogeneze nastajajo celice iz mezenhimskih matičnih celic, do preadipocit in nato adipocit. Maščobno tkivo se nalaga na različnih delih telesa, loči se tudi po svoji vlogi. Mutacije določenih genov pa lahko povzročijo lipodistrofijo in posredno tudi bolezni kardiovaskularnega sistema ter diabetes tipa 2. Pri lipodistrofiji se maščoba ne more nalagati v adipocite, zato se nalaga v druga tkiva kot so npr. mišice in jetra.

			== Sabina Mavretič: Talidomid in protein cereblon ==
			V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja so v laboratorijih nemške tovarne Chemie Grünenthal odkrili novo snov z delovno oznako K17. Izkazalo se je, da gre za pomirjevalo. Za tiste čase je imelo to pomirjevalo pomembno lastnost - tudi z visokimi odmerki je bilo zelo težko storiti samomor. Prav ta lastnost je bila odločilna, da je pomirjevalo dobilo privolitev za trženje takratnih nemških oblasti. Učinkovina je bila talidomid, tržno ime zdravila pa Contergan, ponekod tudi Softenon.Zdravilo so predpisovali nosečnicam, da bi lajšale jutranje slabosti, vendar pa se niso zavedali posledic, ki jih bo le-to dejanje povzročilo. Talidomid predstavlja zgodovinsko prelomnico glede razumevanja zdravil v vlogi teratogenov. Je kiralna spojina in derivat glutaminske kisline. Kasneje so odkrili, da le R-oblika deluje pomirjevalno in ima zanemarljive učinke, S-oblika pa izkazuje teratogenost.
			Vezal naj bi se na protein cereblon. Ta protein se nahaja v možganih in je zadolžen za pravilen razvoj okončin pri zarodkih. Talidomid pa zavira njegovo delovanje in tako je v preteklosti prišlo do številčnega rojstva deformiranih otrok, katerega posledica se čuti še danes.

IzaOgris at 12:47, 27 December 2011

2011-12-27T12:47:03Z

← Older revision		Revision as of 12:47, 27 December 2011
Line 210:		Line 210:
	== Karmen Belšak: Laktat ==		== Karmen Belšak: Laktat ==
	Laktat in mlečna kislina nista ista spojina. Mlečna kislina je kislina, ki je pri fiziološkem pH disociira na laktatni anion (La-) in vodikov proton (H+). Dolgo časa je veljalo, da je zakisanje, in s tem pekoč občutek, ki ga dobimo po naporni telesni vadbi, posledica nabiranja laktata oziroma mlečne kisline v mišicah. Danes vemo, da je razlog, da se pH v mišicah spusti pod 7.0, povišana koncentracija protonov ter, da je produkcija laktata posledica celične zakisanosti in ne razlog zanjo. Še več, laktat dejansko zavira zakisanje – je nekakšen začasni nevtralizator. Med telesno vadbo aktivne mišice izgubljajo K+. To vodi k akumulaciji iona izven mišične celice, kar lahko potencialno ogrozi njihovo vzdražnost. Rezultati razikav predlagajo, da laktat, ki se izloči v kri iz aktivne mišice med telesno vadbo, potuje do vseh mišic, ne glede na njihovo aktivnost. Pri tem služi kot sistemski signal, ki povzroči povečanje vzdražnosti manj aktivne mišice v telesu, ter tako zagotavlja zgodnjo zaščito mišične vzdražnosti pred zvišano koncentracijo ekstracelularnega K+. Iz tega sledi sklep, da dodatek laktata pri koncentracijah 5-20mmol lahko inhibira ClC-1 Cl- kanalčke in izrazito poveča vzdražnost in zmožnost krčenja hitro- in počasi-trzajočih mišic pri miših.		Laktat in mlečna kislina nista ista spojina. Mlečna kislina je kislina, ki je pri fiziološkem pH disociira na laktatni anion (La-) in vodikov proton (H+). Dolgo časa je veljalo, da je zakisanje, in s tem pekoč občutek, ki ga dobimo po naporni telesni vadbi, posledica nabiranja laktata oziroma mlečne kisline v mišicah. Danes vemo, da je razlog, da se pH v mišicah spusti pod 7.0, povišana koncentracija protonov ter, da je produkcija laktata posledica celične zakisanosti in ne razlog zanjo. Še več, laktat dejansko zavira zakisanje – je nekakšen začasni nevtralizator. Med telesno vadbo aktivne mišice izgubljajo K+. To vodi k akumulaciji iona izven mišične celice, kar lahko potencialno ogrozi njihovo vzdražnost. Rezultati razikav predlagajo, da laktat, ki se izloči v kri iz aktivne mišice med telesno vadbo, potuje do vseh mišic, ne glede na njihovo aktivnost. Pri tem služi kot sistemski signal, ki povzroči povečanje vzdražnosti manj aktivne mišice v telesu, ter tako zagotavlja zgodnjo zaščito mišične vzdražnosti pred zvišano koncentracijo ekstracelularnega K+. Iz tega sledi sklep, da dodatek laktata pri koncentracijah 5-20mmol lahko inhibira ClC-1 Cl- kanalčke in izrazito poveča vzdražnost in zmožnost krčenja hitro- in počasi-trzajočih mišic pri miših.

			== Iza Ogris: Čudovita maščoba ==
			Maščoba je gorivo, ki se v našem telesu shranjuje v specializiranih celicah imenovanih adipociti. Lipidne kapljice v adipocitih so zaloga triacilgliceridov, obdane s fosfolipidnim dvoslojem in proteini. Eden izmed proteinov je perilipin, katerega funkcija je dvojna: preprečevanje lipolize, ko je vezan v kompleksu s CGI-58 ter omogočanje lipolize, po fosforilaciji s protein kinazo A. Glavni encimi lipolize so ATGL, HSL in MGL. Vloga perilipina je pomembna tudi pri tvorbi lipidnih kapljic in diferenciaciji adipocitov. V procesu adipogeneze nastajajo celice iz mezenhimskih matičnih celic, do preadipocit in nato adipocit. Maščobno tkivo se nalaga na različnih delih telesa, loči se tudi po svoji vlogi. Mutacije določenih genov pa lahko povzročijo lipodistrofijo in posredno tudi bolezni kardiovaskularnega sistema ter diabetes tipa 2. Pri lipodistrofiji se maščoba ne more nalagati v adipocite, zato se nalaga v druga tkiva kot so npr. mišice in jetra.

Karmen.belsak at 23:55, 24 December 2011

2011-12-24T23:55:15Z

← Older revision		Revision as of 23:55, 24 December 2011
Line 207:		Line 207:
	== Karmen Hrovat: The thread of life ==		== Karmen Hrovat: The thread of life ==
	S staranjem se telo počasi izčrpa in v obdobju starosti je tako podvrženo k večjemu tveganju nastanka kroničnih bolezni kot so ateroskleroza in osteoporoza. Znanstveniki so pred leti odkrili protein Klotho in ga razglasili za potencialnega represorja staranja. Klotho se nahaja v ledvicah, možganih, srcu in obščitničnih žlezah. Sestavljajo ga tri domene: zunajcelična, transmembranska in znotrajcelična. Zunajcelična domena se lahko sprosti v kri, kjer opravlja svoje funkcije.Torej Klotho lahko obstaja v dveh oblikah, vezani v membrano ali prosti. Membranski Klotho z receptorji fibroblastnega rastnega faktorja- 23 tvori kompleks, ki omogoči specifično vezavo FGF23. Spoznali so da, FGF23 posredno skupaj s hormonoma PTH in kalcitriolom vpliva na regulacijo fosforja v krvi. Brez Klotha pa le ta ni sposoben opravljati svoje funkcije. Motnje vseh treh hormonov se izražajo tudi v kroničnih boleznih ledvic. "Prosti" Klotho vpliva na mnoge procese. Lahko deluje kot supresor različnih ionskih kanalčkov, številni rastnih faktorjev. Mednje uvrščamo tudi inzulin in Wnt signalizacije. Domnevajo, da Klotho inhibira inzulin, vendar stvari še niso prišli do dna. Klotho prav tako posredno vpliva na oksidativni stres in ga zmanjšuje. Vsi procesi na katere vpliva Klotho so na nek način povezani s staranjem in tako Klotho s svojo dejavnostjo omiljuje proces staranja, kar so dodatno potrdili s poskusom v katerem se je življenjska doba mišk podaljšalo celo za tretjino. Ne dolgo nazaj so odkrili še dva proteina, ki sta sorodna Klothu. Njuna zgradba naj bi bila zelo podobna Klothu, oba po prisostvujeta pri reguliranju določenih fibroblastnih rastnih faktorjev.		S staranjem se telo počasi izčrpa in v obdobju starosti je tako podvrženo k večjemu tveganju nastanka kroničnih bolezni kot so ateroskleroza in osteoporoza. Znanstveniki so pred leti odkrili protein Klotho in ga razglasili za potencialnega represorja staranja. Klotho se nahaja v ledvicah, možganih, srcu in obščitničnih žlezah. Sestavljajo ga tri domene: zunajcelična, transmembranska in znotrajcelična. Zunajcelična domena se lahko sprosti v kri, kjer opravlja svoje funkcije.Torej Klotho lahko obstaja v dveh oblikah, vezani v membrano ali prosti. Membranski Klotho z receptorji fibroblastnega rastnega faktorja- 23 tvori kompleks, ki omogoči specifično vezavo FGF23. Spoznali so da, FGF23 posredno skupaj s hormonoma PTH in kalcitriolom vpliva na regulacijo fosforja v krvi. Brez Klotha pa le ta ni sposoben opravljati svoje funkcije. Motnje vseh treh hormonov se izražajo tudi v kroničnih boleznih ledvic. "Prosti" Klotho vpliva na mnoge procese. Lahko deluje kot supresor različnih ionskih kanalčkov, številni rastnih faktorjev. Mednje uvrščamo tudi inzulin in Wnt signalizacije. Domnevajo, da Klotho inhibira inzulin, vendar stvari še niso prišli do dna. Klotho prav tako posredno vpliva na oksidativni stres in ga zmanjšuje. Vsi procesi na katere vpliva Klotho so na nek način povezani s staranjem in tako Klotho s svojo dejavnostjo omiljuje proces staranja, kar so dodatno potrdili s poskusom v katerem se je življenjska doba mišk podaljšalo celo za tretjino. Ne dolgo nazaj so odkrili še dva proteina, ki sta sorodna Klothu. Njuna zgradba naj bi bila zelo podobna Klothu, oba po prisostvujeta pri reguliranju določenih fibroblastnih rastnih faktorjev.

			== Karmen Belšak: Laktat ==
			Laktat in mlečna kislina nista ista spojina. Mlečna kislina je kislina, ki je pri fiziološkem pH disociira na laktatni anion (La-) in vodikov proton (H+). Dolgo časa je veljalo, da je zakisanje, in s tem pekoč občutek, ki ga dobimo po naporni telesni vadbi, posledica nabiranja laktata oziroma mlečne kisline v mišicah. Danes vemo, da je razlog, da se pH v mišicah spusti pod 7.0, povišana koncentracija protonov ter, da je produkcija laktata posledica celične zakisanosti in ne razlog zanjo. Še več, laktat dejansko zavira zakisanje – je nekakšen začasni nevtralizator. Med telesno vadbo aktivne mišice izgubljajo K+. To vodi k akumulaciji iona izven mišične celice, kar lahko potencialno ogrozi njihovo vzdražnost. Rezultati razikav predlagajo, da laktat, ki se izloči v kri iz aktivne mišice med telesno vadbo, potuje do vseh mišic, ne glede na njihovo aktivnost. Pri tem služi kot sistemski signal, ki povzroči povečanje vzdražnosti manj aktivne mišice v telesu, ter tako zagotavlja zgodnjo zaščito mišične vzdražnosti pred zvišano koncentracijo ekstracelularnega K+. Iz tega sledi sklep, da dodatek laktata pri koncentracijah 5-20mmol lahko inhibira ClC-1 Cl- kanalčke in izrazito poveča vzdražnost in zmožnost krčenja hitro- in počasi-trzajočih mišic pri miših.

JanaVerbančič: /* Jana Verbančič: A balanced mind, RGS14 in sinaptična plastičnost */

2011-12-19T19:28:56Z

Jana Verbančič: A balanced mind, RGS14 in sinaptična plastičnost

← Older revision		Revision as of 19:28, 19 December 2011
Line 184:		Line 184:
	== Jana Verbančič: A balanced mind, RGS14 in sinaptična plastičnost ==		== Jana Verbančič: A balanced mind, RGS14 in sinaptična plastičnost ==

	RGS14 je protein, ki sodi v skupino regulatorjev signalizacije G proteinov, kar pomeni, da uravnava njihovo aktivnost. To je zelo pomembno, saj se katerakoli signalizacija more čez nekaj časa prekiniti, če ne lahko pride do različnih bolezenskih stanj. RGS14 so našli predvsem v CA2 piramidalnih nevronih ~~hipotalamusa~~, kar je nakazovalo na njegov vpliv v zvezi s prostorskim spominom in spominom prepoznavanja različnih objektov. V različnih poskusih so miškam ~~enkrat~~ odvzeli gen za RGS14, ~~tako, da se ni mogel izraziti, po~~ drugi ~~strani~~ pa so njegovo ~~ekspresijo povečali~~ v delu vizualnega korteksa. V prvem primeru sinaptična plastičnost ni bila več tako zavrta kot pred odvzemom RGS14 in miške so si lahko zapomnile več. Spremembe so bile opazne predvsem v povečani prostorski orientaciji brez opaznih stranskih učinkov. V drugem primeru je povečana ekspresija v vizualnem korteksu hkrati povečala tudi pretvorbo kratkoročnega v dolgoročni spomin, tako, da so si miške neko določeno informacijo zapomnile za veliko daljši čas. RGS14 bi tako lahko bil ključen protein pri zdravljenju določenih bolezni, povezanih z izgubo spomina (demenca, Alzheimerjeva bolezen itd.), a do tega je še dolga pot. Problem leži predvsem v tem, da v ljudeh RGS14 verjetno vpliva na še veliko drugih signalnih poti in bi bilo možno, da bi z delecijo genov dosegli morebitne neželene učinke.		RGS14 je protein, ki sodi v skupino regulatorjev signalizacije G proteinov, kar pomeni, da uravnava njihovo aktivnost. To je zelo pomembno, saj se katerakoli signalizacija more čez nekaj časa prekiniti, če ne lahko pride do različnih bolezenskih stanj. RGS14 so našli predvsem v CA2 piramidalnih nevronih hipokampusa, kar je nakazovalo na njegov vpliv v zvezi s prostorskim spominom in spominom prepoznavanja različnih objektov. V različnih poskusih so enim miškam odvzeli gen RGS14, drugi skupini pa so povečali njegovo izražanje v delu vizualnega korteksa. V prvem primeru sinaptična plastičnost ni bila več tako zavrta kot pred odvzemom gena RGS14 in miške so si lahko zapomnile več. Spremembe so bile opazne predvsem v povečani prostorski orientaciji brez opaznih stranskih učinkov. V drugem primeru je povečana ekspresija v vizualnem korteksu hkrati povečala tudi pretvorbo kratkoročnega v dolgoročni spomin, tako da so si miške neko določeno informacijo zapomnile za veliko daljši čas. RGS14 bi tako lahko bil ključen protein pri zdravljenju določenih bolezni povezanih z izgubo spomina (demenca, Alzheimerjeva bolezen itd.), a do tega je še dolga pot. Problem leži predvsem v tem, da v ljudeh RGS14 verjetno vpliva na še veliko drugih signalnih poti in bi bilo možno, da bi z delecijo genov dosegli morebitne neželene učinke.

	== Maja Grdadolnik: Ear of Stone; Otopetrin 1 in regulacija kalcija pri sintezi statokonijev ==		== Maja Grdadolnik: Ear of Stone; Otopetrin 1 in regulacija kalcija pri sintezi statokonijev ==