BIO2 Povzetki seminarjev 2021 - Revision history

Ivana Vukšinić: /* Ivana Vukšinić - Vloga bilirubina kot signalne molekule */

2022-01-10T20:53:01Z

Ivana Vukšinić - Vloga bilirubina kot signalne molekule

← Older revision		Revision as of 20:53, 10 January 2022
Line 167:		Line 167:

	==Ivana Vukšinić - Vloga bilirubina kot signalne molekule ==		==Ivana Vukšinić - Vloga bilirubina kot signalne molekule ==
	Bilirubin, znan tudi kot rumeni žolčni pigment, je končni produkt razgradnje hema, pri kateri sodelujeta encima hem oksigenaza (HMOX) in biliverdin reduktaza (BLVR). Velja za enega najučinkovitejših antioksidantov v naravi, saj je zmožen nevtralizacije 10.000-krat višje znotrajcelične koncentracije H2O2. V zadnjem času so nove raziskave pokazale, da imajo bilirubin, njegov prekurzor biliverdin ter omenjena encima (skupaj imenovani “rumeni igralci” oz. “yellow players” - YPs) pomembno preventivno vlogo pri zaščiti pred boleznimi, za katere je značilno kronično prooksidativno stanje, npr. pri nevrodegenerativnih in kardiovaskularnih boleznih ter pri diabetesu. Posamezniki z rahlo povišano sistemsko koncentracijo bilirubina imajo manjše tveganje za razvoj ~~teh bolezni~~, kar pomeni, da bi induciranje aktivnosti t.i. “rumenih igralcev” lahko predstavljalo nov terapevtski pristop za ~~njihovo~~ zdravljenje. Da bilirubin sploh lahko izkazuje tako obsežne in močne učinke, kot mu jih pripisujejo, mora imeti možnost vplivanja na celične signalne poti in na sisteme za transkripcijo genov. V seminarski nalogi so predstavljena najnovejša odkritja, ki prikazujejo bilirubin v tej povsem novi luči – kot pomembo signalno molekulo, ki je zmožna aktivirati različne citoplazemske in jedrne receptorje, s čimer posnema endokrino delovanje hormonov.		Bilirubin, znan tudi kot rumeni žolčni pigment, je končni produkt razgradnje hema, pri kateri sodelujeta encima hem oksigenaza (HMOX) in biliverdin reduktaza (BLVR). Velja za enega najučinkovitejših antioksidantov v naravi, saj je zmožen nevtralizacije 10.000-krat višje znotrajcelične koncentracije H2O2. V zadnjem času so nove raziskave pokazale, da imajo bilirubin, njegov prekurzor biliverdin ter omenjena encima (skupaj imenovani “rumeni igralci” oz. “yellow players” - YPs) pomembno preventivno vlogo pri zaščiti pred boleznimi, za katere je značilno kronično prooksidativno stanje, npr. pri nevrodegenerativnih in kardiovaskularnih boleznih ter pri diabetesu. Posamezniki z rahlo povišano sistemsko koncentracijo bilirubina imajo manjše tveganje za njihov razvoj, kar pomeni, da bi induciranje aktivnosti t.i. “rumenih igralcev” lahko predstavljalo nov terapevtski pristop za zdravljenje teh bolezni. Da bilirubin sploh lahko izkazuje tako obsežne in močne učinke, kot mu jih pripisujejo, mora imeti možnost vplivanja na celične signalne poti in na sisteme za transkripcijo genov. V seminarski nalogi so predstavljena najnovejša odkritja, ki prikazujejo bilirubin v tej povsem novi luči – kot pomembo signalno molekulo, ki je zmožna aktivirati različne citoplazemske in jedrne receptorje, s čimer posnema endokrino delovanje hormonov.

	==Nataša Vujović - Glutamine metabolism and its role in cardiomyocytes ==		==Nataša Vujović - Glutamine metabolism and its role in cardiomyocytes ==

Ivana Vukšinić: /* Ivana Vukšinić - Vloga bilirubina kot signalne molekule */

2022-01-10T20:45:51Z

Ivana Vukšinić - Vloga bilirubina kot signalne molekule

← Older revision		Revision as of 20:45, 10 January 2022
Line 167:		Line 167:

	==Ivana Vukšinić - Vloga bilirubina kot signalne molekule ==		==Ivana Vukšinić - Vloga bilirubina kot signalne molekule ==
	Bilirubin, znan tudi kot rumeni žolčni pigment, je končni produkt razgradnje hema, pri kateri sodelujeta encima hem oksigenaza (HMOX) in biliverdin reduktaza (BLVR). Velja za enega najučinkovitejših antioksidantov v naravi, saj je zmožen nevtralizacije 10.000-krat višje znotrajcelične koncentracije H2O2. V zadnjem času so nove raziskave pokazale, da imajo bilirubin, njegov prekurzor biliverdin ter omenjena encima (skupaj imenovani “rumeni igralci” oz. “yellow players” - YPs) pomembno preventivno vlogo pri zaščiti pred boleznimi, za katere je značilno kronično prooksidativno stanje, npr. pri nevrodegenerativnih in kardiovaskularnih boleznih ter diabetesu. Posamezniki z rahlo povišano sistemsko koncentracijo bilirubina imajo manjše tveganje za razvoj teh bolezni, kar pomeni, da bi induciranje aktivnosti t.i. “rumenih igralcev” lahko predstavljalo nov terapevtski pristop za zdravljenje ~~teh bolezni~~. Da bilirubin sploh lahko izkazuje tako obsežne in močne učinke, kot mu jih pripisujejo, mora imeti možnost vplivanja na celične signalne poti in na sisteme za transkripcijo genov. V seminarski nalogi so predstavljena najnovejša odkritja, ki prikazujejo bilirubin v tej povsem novi luči – kot pomembo signalno molekulo, ki je zmožna aktivirati različne citoplazemske in jedrne receptorje, s čimer posnema endokrino delovanje hormonov.		Bilirubin, znan tudi kot rumeni žolčni pigment, je končni produkt razgradnje hema, pri kateri sodelujeta encima hem oksigenaza (HMOX) in biliverdin reduktaza (BLVR). Velja za enega najučinkovitejših antioksidantov v naravi, saj je zmožen nevtralizacije 10.000-krat višje znotrajcelične koncentracije H2O2. V zadnjem času so nove raziskave pokazale, da imajo bilirubin, njegov prekurzor biliverdin ter omenjena encima (skupaj imenovani “rumeni igralci” oz. “yellow players” - YPs) pomembno preventivno vlogo pri zaščiti pred boleznimi, za katere je značilno kronično prooksidativno stanje, npr. pri nevrodegenerativnih in kardiovaskularnih boleznih ter pri diabetesu. Posamezniki z rahlo povišano sistemsko koncentracijo bilirubina imajo manjše tveganje za razvoj teh bolezni, kar pomeni, da bi induciranje aktivnosti t.i. “rumenih igralcev” lahko predstavljalo nov terapevtski pristop za njihovo zdravljenje. Da bilirubin sploh lahko izkazuje tako obsežne in močne učinke, kot mu jih pripisujejo, mora imeti možnost vplivanja na celične signalne poti in na sisteme za transkripcijo genov. V seminarski nalogi so predstavljena najnovejša odkritja, ki prikazujejo bilirubin v tej povsem novi luči – kot pomembo signalno molekulo, ki je zmožna aktivirati različne citoplazemske in jedrne receptorje, s čimer posnema endokrino delovanje hormonov.

	==Nataša Vujović - Glutamine metabolism and its role in cardiomyocytes ==		==Nataša Vujović - Glutamine metabolism and its role in cardiomyocytes ==

Ivana Vukšinić: /* POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2021/22 */

2022-01-10T16:57:07Z

POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2021/22

← Older revision		Revision as of 16:57, 10 January 2022
Line 167:		Line 167:

	==Ivana Vukšinić - Vloga bilirubina kot signalne molekule ==		==Ivana Vukšinić - Vloga bilirubina kot signalne molekule ==
	Bilirubin, znan tudi kot rumeni žolčni pigment, je končni produkt ~~katabolne poti~~ razgradnje hema, pri kateri sodelujeta encima hem oksigenaza (HMOX) in biliverdin reduktaza (BLVR). Velja za enega najučinkovitejših antioksidantov v naravi, saj je zmožen nevtralizacije 10.000-krat višje znotrajcelične koncentracije H2O2. V zadnjem času so nove raziskave pokazale, da imajo bilirubin, njegov prekurzor biliverdin ter omenjena encima (skupaj imenovani “rumeni igralci” oz. “yellow players” - YPs) pomembno preventivno vlogo pri zaščiti pred boleznimi, za katere je značilno kronično prooksidativno stanje, npr. pri nevrodegenerativnih in kardiovaskularnih boleznih ter diabetesu. Posamezniki z rahlo povišano sistemsko koncentracijo bilirubina imajo manjše tveganje za razvoj teh bolezni, kar pomeni, da bi induciranje aktivnosti t.i. “rumenih igralcev” lahko predstavljalo nov terapevtski pristop za zdravljenje teh bolezni. Da bilirubin sploh lahko izkazuje tako obsežne in močne učinke, kot mu jih pripisujejo, mora imeti možnost vplivanja na celične signalne poti in na sisteme za transkripcijo genov. V seminarski nalogi so predstavljena najnovejša odkritja, ki prikazujejo bilirubin v tej povsem novi luči – kot pomembo signalno molekulo, ki je zmožna aktivirati različne jedrne ~~in citoplazemske~~ receptorje, s čimer posnema endokrino delovanje hormonov.		Bilirubin, znan tudi kot rumeni žolčni pigment, je končni produkt razgradnje hema, pri kateri sodelujeta encima hem oksigenaza (HMOX) in biliverdin reduktaza (BLVR). Velja za enega najučinkovitejših antioksidantov v naravi, saj je zmožen nevtralizacije 10.000-krat višje znotrajcelične koncentracije H2O2. V zadnjem času so nove raziskave pokazale, da imajo bilirubin, njegov prekurzor biliverdin ter omenjena encima (skupaj imenovani “rumeni igralci” oz. “yellow players” - YPs) pomembno preventivno vlogo pri zaščiti pred boleznimi, za katere je značilno kronično prooksidativno stanje, npr. pri nevrodegenerativnih in kardiovaskularnih boleznih ter diabetesu. Posamezniki z rahlo povišano sistemsko koncentracijo bilirubina imajo manjše tveganje za razvoj teh bolezni, kar pomeni, da bi induciranje aktivnosti t.i. “rumenih igralcev” lahko predstavljalo nov terapevtski pristop za zdravljenje teh bolezni. Da bilirubin sploh lahko izkazuje tako obsežne in močne učinke, kot mu jih pripisujejo, mora imeti možnost vplivanja na celične signalne poti in na sisteme za transkripcijo genov. V seminarski nalogi so predstavljena najnovejša odkritja, ki prikazujejo bilirubin v tej povsem novi luči – kot pomembo signalno molekulo, ki je zmožna aktivirati različne citoplazemske in jedrne receptorje, s čimer posnema endokrino delovanje hormonov.

	==Nataša Vujović - Glutamine metabolism and its role in cardiomyocytes ==		==Nataša Vujović - Glutamine metabolism and its role in cardiomyocytes ==

Mdeutsch at 21:09, 7 January 2022

2022-01-07T21:09:06Z

← Older revision		Revision as of 21:09, 7 January 2022
Line 186:		Line 186:
	==Teja Spruk - Maščobno tkivo in adipociti v patogenezi metaboličnega sindroma ==		==Teja Spruk - Maščobno tkivo in adipociti v patogenezi metaboličnega sindroma ==
	Debelost oziroma prekomerna telesna teža je v današnjem času vse večji problem. Posledica debelosti je tudi metabolični sindrom, katerega glavna lastnost je inzulinska rezistenca. Pri njej gre pravzaprav za kopičenje maščobnega tkiva, ki ga delimo na belo in rjavo maščevje. Glavna funkcija belega maščevja je skladiščenje in sproščanje lipidov. Deli se na podkožno in visceralno maščobo. Rjavo maščevje pa proizvaja termogenin, ki omogoča termogenezo oziroma preoblikovanje protonske energije v toploto. Maščobno tkivo na metabolizem vpliva s številnimi adipokini oziroma peptidnimi hormoni. Glavna predstavnika teh sta leptin in adiponektin. Učinek leptina je zaviranje apetita in povečanje porabe energije, adiponektin pa poveča občutljivost na inzulin in izboljša metabolizem glukoze in lipidov. Poleg hormonov pa maščevje izloča tudi razne rastne faktorje in signalne lipide ter mikroRNA, ki imajo tudi svoj vpliv na metabolizem. Maščobno tkivo je torej zelo pomembno pri ohranjanju energijske homeostaze, zato v njem obstaja velik potencial za zdravljenje z metabolizmom povezanih bolezni, kot so diabetes tipa 2 in metabolični sindrom.		Debelost oziroma prekomerna telesna teža je v današnjem času vse večji problem. Posledica debelosti je tudi metabolični sindrom, katerega glavna lastnost je inzulinska rezistenca. Pri njej gre pravzaprav za kopičenje maščobnega tkiva, ki ga delimo na belo in rjavo maščevje. Glavna funkcija belega maščevja je skladiščenje in sproščanje lipidov. Deli se na podkožno in visceralno maščobo. Rjavo maščevje pa proizvaja termogenin, ki omogoča termogenezo oziroma preoblikovanje protonske energije v toploto. Maščobno tkivo na metabolizem vpliva s številnimi adipokini oziroma peptidnimi hormoni. Glavna predstavnika teh sta leptin in adiponektin. Učinek leptina je zaviranje apetita in povečanje porabe energije, adiponektin pa poveča občutljivost na inzulin in izboljša metabolizem glukoze in lipidov. Poleg hormonov pa maščevje izloča tudi razne rastne faktorje in signalne lipide ter mikroRNA, ki imajo tudi svoj vpliv na metabolizem. Maščobno tkivo je torej zelo pomembno pri ohranjanju energijske homeostaze, zato v njem obstaja velik potencial za zdravljenje z metabolizmom povezanih bolezni, kot so diabetes tipa 2 in metabolični sindrom.

			==Maja Deutsch - Mehanizmi delovanja tiroidnih hormonov ==
			Tiroidni hormoni T3 in T4 so esencialni za ustrezen razvoj in delovanje celic, saj vplivajo na sintezo proteinov, stimulirajo metabolizem vitaminov ter regulirajo metabolizem maščob in ogljikovih hidratov. Njihova sinteza poteka na žlezi ščitnici in je odvisna od količine absorbiranega joda, samo koncentracijo pa uravnava ščitnico spodbujajoči hormon tirotropin. Tiroidni hormoni svoje funkcije uravnavajo s pomočjo receptorja tioridnih hormonov, katerega zapis se nahaja na dveh genih α in β, ki zaradi posttranslacijskega zlepljenja ustvarita številne izoforme, le-ti pa specifično vplivajo na razvoj živčevja in metabolno regulacijo. Njihov prenos skozi membrano poteka s pomočjo organskih anionskih transporterjev in družine monokarboskilatov, kjer se s pomočjo encimov dejodinaz zgodi transformacija prohormona T4 v T3. Poleg tiroidnih hormonov samih so pomembne tudi interakcije hormonov s kofaktorji kot sta npr. korepresor NCoR in koaktivator SRC1. Kakršne koli mutacije genov α in β lahko povzročijo številne bolezni kot je odpornost proti tiroidnim hormonom, povezane pa so tudi s povzročitvijo tiroidnega raka, ščitničnim tumorjem in rakom črevesja.

Tejaspruk: /* POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2021/22 */

2022-01-07T20:18:56Z

POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2021/22

← Older revision		Revision as of 20:18, 7 January 2022
Line 183:		Line 183:
	==Pia Trošt - Metabolizem vitamina D in njegova funkcija pri rakavih obolenjih ==		==Pia Trošt - Metabolizem vitamina D in njegova funkcija pri rakavih obolenjih ==
	Vitamin D je skupina v maščobi topnih sekosteroidnih prohormonov in obstaja v dveh glavnih izooblikah: vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol). Vitamin D lahko pridobimo iz prehrane živalskega ali rastlinskega izvora ter iz sinteze v koži. Ne glede na vir, pa se vitamin D najprej prenese v jetra, kjer se prične pretvorba ergokalciferola in holekalciferola (neaktivni obliki) v kalcitriol, ki je aktivna oblika vitamina D. Kalcitriol lahko v tarčnih celicah inducira genomsko ali negenomsko regulacijo, ki vodita do celične proliferacije in diferenciacije, transporta kalcija in nekaterih imunskih odzivov. Mehanizem aktivacije vitamina D lahko poteka po dveh poteh: klasični in alternativni. Klasična pot se začne v jetrih s pretvorbo vitamina D v kalcidiol, nato pa sledi pretvorba v kalcitriol v ledvicah. Pri alternativni poti pa dobimo iz vitamina D veliko število metabolitov, ki opravljajo podobno vlogo kot kalcitriol. Raziskave kažejo, da ima vitamin D protitumorne učinke, ki se kažejo kot antiproliferacija, indukcija apoptoze, stimulacija diferenciacije, protivnetni učinki in inhibicija metastaze. Mnogi metaboliti, ki nastanejo po alternativni poti presnove vitamina D imajo protirakavo delovanje, primerljivo z delovanjem kalcitriola, z manjšim kalcemičnim učinkom. Torej, bi lahko z nadaljnimi raziskavami aktivacija signalizacije vitamina D postala obetavna strategija za preprečevanje in zdravljenje številnih vrst raka.		Vitamin D je skupina v maščobi topnih sekosteroidnih prohormonov in obstaja v dveh glavnih izooblikah: vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol). Vitamin D lahko pridobimo iz prehrane živalskega ali rastlinskega izvora ter iz sinteze v koži. Ne glede na vir, pa se vitamin D najprej prenese v jetra, kjer se prične pretvorba ergokalciferola in holekalciferola (neaktivni obliki) v kalcitriol, ki je aktivna oblika vitamina D. Kalcitriol lahko v tarčnih celicah inducira genomsko ali negenomsko regulacijo, ki vodita do celične proliferacije in diferenciacije, transporta kalcija in nekaterih imunskih odzivov. Mehanizem aktivacije vitamina D lahko poteka po dveh poteh: klasični in alternativni. Klasična pot se začne v jetrih s pretvorbo vitamina D v kalcidiol, nato pa sledi pretvorba v kalcitriol v ledvicah. Pri alternativni poti pa dobimo iz vitamina D veliko število metabolitov, ki opravljajo podobno vlogo kot kalcitriol. Raziskave kažejo, da ima vitamin D protitumorne učinke, ki se kažejo kot antiproliferacija, indukcija apoptoze, stimulacija diferenciacije, protivnetni učinki in inhibicija metastaze. Mnogi metaboliti, ki nastanejo po alternativni poti presnove vitamina D imajo protirakavo delovanje, primerljivo z delovanjem kalcitriola, z manjšim kalcemičnim učinkom. Torej, bi lahko z nadaljnimi raziskavami aktivacija signalizacije vitamina D postala obetavna strategija za preprečevanje in zdravljenje številnih vrst raka.

			==Teja Spruk - Maščobno tkivo in adipociti v patogenezi metaboličnega sindroma ==
			Debelost oziroma prekomerna telesna teža je v današnjem času vse večji problem. Posledica debelosti je tudi metabolični sindrom, katerega glavna lastnost je inzulinska rezistenca. Pri njej gre pravzaprav za kopičenje maščobnega tkiva, ki ga delimo na belo in rjavo maščevje. Glavna funkcija belega maščevja je skladiščenje in sproščanje lipidov. Deli se na podkožno in visceralno maščobo. Rjavo maščevje pa proizvaja termogenin, ki omogoča termogenezo oziroma preoblikovanje protonske energije v toploto. Maščobno tkivo na metabolizem vpliva s številnimi adipokini oziroma peptidnimi hormoni. Glavna predstavnika teh sta leptin in adiponektin. Učinek leptina je zaviranje apetita in povečanje porabe energije, adiponektin pa poveča občutljivost na inzulin in izboljša metabolizem glukoze in lipidov. Poleg hormonov pa maščevje izloča tudi razne rastne faktorje in signalne lipide ter mikroRNA, ki imajo tudi svoj vpliv na metabolizem. Maščobno tkivo je torej zelo pomembno pri ohranjanju energijske homeostaze, zato v njem obstaja velik potencial za zdravljenje z metabolizmom povezanih bolezni, kot so diabetes tipa 2 in metabolični sindrom.

Pia Trošt: /* POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2021/22 */

2022-01-07T19:38:46Z

POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2021/22

← Older revision		Revision as of 19:38, 7 January 2022
Line 180:		Line 180:
	==Špela Sotlar - Funkcija in regulacija leptina ==		==Špela Sotlar - Funkcija in regulacija leptina ==
	Leptin je hormon, sintetiziran iz 146 aminokislin. Njegova sinteza poteka v adipocitih, po sistemu pa se prenaša po krvi. Primarno vpliva na oreksigene in anoreksigene nevrone v centralnem živčnem sistemu. Oreksigeni nevroni nam spodbudijo potrebo po hrani in zmanjšajo porabo energije, anoreksigeni pa obratno. Leptinski receptorji (LepR) spadajo v družino heličnih citokinskih receptorjev. Ločimo šest izoform (LepRa, LepRb, LepRc, LepRd, LepRe, LepRf). Vse izoforme imajo enako zunajcelično in transmembransko domeno (razen LepRe), toda le LepRb ima dolgo citosolno domeno, ki lahko sproži transkripcijo genov. LepRe ima le zunajmembransko domeno in deluje kot topni receptor. Signalizacija LepRb poteka po JAK2/STAT3 poti. Mutacije na leptinskem receptorju so redke, njihova posledica pa je prenajedanje, prekomerna telesna teža in hipogonadizem. Mutacije na leptinu vodijo do podobnih zdravstvenih obolenj, vendar se mišim ob zdravljenju z injekcijo leptina zdravstveno stanje izboljša. Poleg vpliva, ki ga ima leptin na apetit in energetsko homeostazo, velja povedati, da leptin lahko vpliva tudi na druge sisteme v telesu. Tako so miši, ki imajo okvarjen gen za leptin neplodne, kar kaže na vpliv leptina v reprodukcijskem sistemu. Zaradi prisotnosti leptinskih receptorjev na celicah imunskega sistema lahko leptin vpliva tudi na naše zdravje. Kljub temu je o leptinu in njegovi vlogi v organizmu še veliko nepojasnjenega.		Leptin je hormon, sintetiziran iz 146 aminokislin. Njegova sinteza poteka v adipocitih, po sistemu pa se prenaša po krvi. Primarno vpliva na oreksigene in anoreksigene nevrone v centralnem živčnem sistemu. Oreksigeni nevroni nam spodbudijo potrebo po hrani in zmanjšajo porabo energije, anoreksigeni pa obratno. Leptinski receptorji (LepR) spadajo v družino heličnih citokinskih receptorjev. Ločimo šest izoform (LepRa, LepRb, LepRc, LepRd, LepRe, LepRf). Vse izoforme imajo enako zunajcelično in transmembransko domeno (razen LepRe), toda le LepRb ima dolgo citosolno domeno, ki lahko sproži transkripcijo genov. LepRe ima le zunajmembransko domeno in deluje kot topni receptor. Signalizacija LepRb poteka po JAK2/STAT3 poti. Mutacije na leptinskem receptorju so redke, njihova posledica pa je prenajedanje, prekomerna telesna teža in hipogonadizem. Mutacije na leptinu vodijo do podobnih zdravstvenih obolenj, vendar se mišim ob zdravljenju z injekcijo leptina zdravstveno stanje izboljša. Poleg vpliva, ki ga ima leptin na apetit in energetsko homeostazo, velja povedati, da leptin lahko vpliva tudi na druge sisteme v telesu. Tako so miši, ki imajo okvarjen gen za leptin neplodne, kar kaže na vpliv leptina v reprodukcijskem sistemu. Zaradi prisotnosti leptinskih receptorjev na celicah imunskega sistema lahko leptin vpliva tudi na naše zdravje. Kljub temu je o leptinu in njegovi vlogi v organizmu še veliko nepojasnjenega.

			==Pia Trošt - Metabolizem vitamina D in njegova funkcija pri rakavih obolenjih ==
			Vitamin D je skupina v maščobi topnih sekosteroidnih prohormonov in obstaja v dveh glavnih izooblikah: vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol). Vitamin D lahko pridobimo iz prehrane živalskega ali rastlinskega izvora ter iz sinteze v koži. Ne glede na vir, pa se vitamin D najprej prenese v jetra, kjer se prične pretvorba ergokalciferola in holekalciferola (neaktivni obliki) v kalcitriol, ki je aktivna oblika vitamina D. Kalcitriol lahko v tarčnih celicah inducira genomsko ali negenomsko regulacijo, ki vodita do celične proliferacije in diferenciacije, transporta kalcija in nekaterih imunskih odzivov. Mehanizem aktivacije vitamina D lahko poteka po dveh poteh: klasični in alternativni. Klasična pot se začne v jetrih s pretvorbo vitamina D v kalcidiol, nato pa sledi pretvorba v kalcitriol v ledvicah. Pri alternativni poti pa dobimo iz vitamina D veliko število metabolitov, ki opravljajo podobno vlogo kot kalcitriol. Raziskave kažejo, da ima vitamin D protitumorne učinke, ki se kažejo kot antiproliferacija, indukcija apoptoze, stimulacija diferenciacije, protivnetni učinki in inhibicija metastaze. Mnogi metaboliti, ki nastanejo po alternativni poti presnove vitamina D imajo protirakavo delovanje, primerljivo z delovanjem kalcitriola, z manjšim kalcemičnim učinkom. Torej, bi lahko z nadaljnimi raziskavami aktivacija signalizacije vitamina D postala obetavna strategija za preprečevanje in zdravljenje številnih vrst raka.

Sotlar Š at 15:18, 7 January 2022

2022-01-07T15:18:06Z

← Older revision		Revision as of 15:18, 7 January 2022
Line 177:		Line 177:
	==Maj Priveršek - Sinteza in transport dopamina v presinaptičnem nevronu ==		==Maj Priveršek - Sinteza in transport dopamina v presinaptičnem nevronu ==
	Dopamin je eden izmed pomembnejših nevrotransmitorjev. Nepravilnemu delovanju sistemov za uravnavanje dopamina se pripisujejo mnoga bolezenska stanja, kot so Parkinsonova bolezen, shizofrenija, motnja aktivnosti in pozornosti (ADHD) in tudi depresija. Dopamin se sintetizira iz esencialne aminokisline fenilalanina v treh oz. iz tirozina v dveh korakih. Koncentracijo dopamina v sinaptični špranji uravnavata transmembranski transporter dopamina (DAT) in vezikularni monoaminski transporter 2 (VMAT2). DAT predstavlja primarni mehanizem za odstranjevanje zunajceličnega dopamina, njegova kinetika pa je odgovorna za časovno in prostorsko dinamiko dopamina na postsinaptičnem nevronu. VMAT je protein iz družine SLC18 transporterjev in je zadolžen s pakiranjem dopamina (in v splošnem monoaminov) v sekretorne vezikle. Za pravilno kompartmentalizacijo in časovno regulacijo nivojev dopamina skrbita tako DAT kot VMAT2, ki pravzaprav delujeta drug drugemu nasprotujoče. Na izražanje in delovanje DAT in VMAT2 vplivajo tudi nekatere droge kot so kokain in nekateri fenetilamini (D-amfetamin, MDMA in metamfetamin). Uravnavanje dopamina je še posebej pomembno, saj dopamin izkazuje mnoge nevrotoksične lastnosti. Citosolni dopamin lahko toksičnost povzroča na dva načina: z deaminacijo s pomočjo mitohondrijske monoamin oksidaze ali preko avtooksidacije, pri čemer se tvorijo mnoge reaktivne kisikove zvrsti.		Dopamin je eden izmed pomembnejših nevrotransmitorjev. Nepravilnemu delovanju sistemov za uravnavanje dopamina se pripisujejo mnoga bolezenska stanja, kot so Parkinsonova bolezen, shizofrenija, motnja aktivnosti in pozornosti (ADHD) in tudi depresija. Dopamin se sintetizira iz esencialne aminokisline fenilalanina v treh oz. iz tirozina v dveh korakih. Koncentracijo dopamina v sinaptični špranji uravnavata transmembranski transporter dopamina (DAT) in vezikularni monoaminski transporter 2 (VMAT2). DAT predstavlja primarni mehanizem za odstranjevanje zunajceličnega dopamina, njegova kinetika pa je odgovorna za časovno in prostorsko dinamiko dopamina na postsinaptičnem nevronu. VMAT je protein iz družine SLC18 transporterjev in je zadolžen s pakiranjem dopamina (in v splošnem monoaminov) v sekretorne vezikle. Za pravilno kompartmentalizacijo in časovno regulacijo nivojev dopamina skrbita tako DAT kot VMAT2, ki pravzaprav delujeta drug drugemu nasprotujoče. Na izražanje in delovanje DAT in VMAT2 vplivajo tudi nekatere droge kot so kokain in nekateri fenetilamini (D-amfetamin, MDMA in metamfetamin). Uravnavanje dopamina je še posebej pomembno, saj dopamin izkazuje mnoge nevrotoksične lastnosti. Citosolni dopamin lahko toksičnost povzroča na dva načina: z deaminacijo s pomočjo mitohondrijske monoamin oksidaze ali preko avtooksidacije, pri čemer se tvorijo mnoge reaktivne kisikove zvrsti.

			==Špela Sotlar - Funkcija in regulacija leptina ==
			Leptin je hormon, sintetiziran iz 146 aminokislin. Njegova sinteza poteka v adipocitih, po sistemu pa se prenaša po krvi. Primarno vpliva na oreksigene in anoreksigene nevrone v centralnem živčnem sistemu. Oreksigeni nevroni nam spodbudijo potrebo po hrani in zmanjšajo porabo energije, anoreksigeni pa obratno. Leptinski receptorji (LepR) spadajo v družino heličnih citokinskih receptorjev. Ločimo šest izoform (LepRa, LepRb, LepRc, LepRd, LepRe, LepRf). Vse izoforme imajo enako zunajcelično in transmembransko domeno (razen LepRe), toda le LepRb ima dolgo citosolno domeno, ki lahko sproži transkripcijo genov. LepRe ima le zunajmembransko domeno in deluje kot topni receptor. Signalizacija LepRb poteka po JAK2/STAT3 poti. Mutacije na leptinskem receptorju so redke, njihova posledica pa je prenajedanje, prekomerna telesna teža in hipogonadizem. Mutacije na leptinu vodijo do podobnih zdravstvenih obolenj, vendar se mišim ob zdravljenju z injekcijo leptina zdravstveno stanje izboljša. Poleg vpliva, ki ga ima leptin na apetit in energetsko homeostazo, velja povedati, da leptin lahko vpliva tudi na druge sisteme v telesu. Tako so miši, ki imajo okvarjen gen za leptin neplodne, kar kaže na vpliv leptina v reprodukcijskem sistemu. Zaradi prisotnosti leptinskih receptorjev na celicah imunskega sistema lahko leptin vpliva tudi na naše zdravje. Kljub temu je o leptinu in njegovi vlogi v organizmu še veliko nepojasnjenega.

Maj at 00:12, 7 January 2022

2022-01-07T00:12:14Z

← Older revision		Revision as of 00:12, 7 January 2022
Line 174:		Line 174:
	==Ana Maučec - Vloga deiodinaz pri homeostazi tiroidnih hormonov ==		==Ana Maučec - Vloga deiodinaz pri homeostazi tiroidnih hormonov ==
	Tiroidni hormoni imajo zelo številne in raznolike učinke na večino celic v človeškem telesu, med drugim so pomembni za uravnavanje energijskega metabolizma, rasti in diferenciacije. Za optimalne koncentracije tiroidnih hormonov v krvi skrbita dva glavna sistema : HPT-os, ki je regulirana z negativno povratno zanko in encimi deiodinaze. Joditironin deionidaze so encimi, ki uravnavajo tako serumske kot tudi znotrajcelične količine aktivnega hormona trijodotironina z regioselektivno dejodizacijo T4. Znane so tri različne jodotironin deiodinaze; to so DIO1, DIO2 in DIO3. Vsem je skupno, da imajo v katalitičnem mestu pomembno in v proteinih redko zastopano aminokislino selenocistein, a so njihovo delovanje, katalične sposobnosti in zastopanost v tkivih različni. Izražanje teh encimov v tkivu je odvisno od vrste tkiva in trenutnih potreb organizma. Intracelularno lahko z deiodinazami pride do t. i. aktivacijske oz. deaktivacijske poti. Pri aktivacijski poti pride do odstranitve joda iz zunanjega, fenolnega obroča in tako iz T4 nastane biološko aktiven T3 ali iz T3 nastane 3, 5- T2 . Pri deaktivacijski poti pa encimi odstranijo atom joda iz notranjega obroča; iz T4 nastane rT3 (3,3′, 5′-trijodotironin, neaktivna oblika hormona) in iz T3 nastaneta 3, 3′- T2 in 3′,5′- T2. To celici omogoča, da natančno regulira izražanje specifičnih genov, ki pripeljejo do želenega fiziološkega učinka.		Tiroidni hormoni imajo zelo številne in raznolike učinke na večino celic v človeškem telesu, med drugim so pomembni za uravnavanje energijskega metabolizma, rasti in diferenciacije. Za optimalne koncentracije tiroidnih hormonov v krvi skrbita dva glavna sistema : HPT-os, ki je regulirana z negativno povratno zanko in encimi deiodinaze. Joditironin deionidaze so encimi, ki uravnavajo tako serumske kot tudi znotrajcelične količine aktivnega hormona trijodotironina z regioselektivno dejodizacijo T4. Znane so tri različne jodotironin deiodinaze; to so DIO1, DIO2 in DIO3. Vsem je skupno, da imajo v katalitičnem mestu pomembno in v proteinih redko zastopano aminokislino selenocistein, a so njihovo delovanje, katalične sposobnosti in zastopanost v tkivih različni. Izražanje teh encimov v tkivu je odvisno od vrste tkiva in trenutnih potreb organizma. Intracelularno lahko z deiodinazami pride do t. i. aktivacijske oz. deaktivacijske poti. Pri aktivacijski poti pride do odstranitve joda iz zunanjega, fenolnega obroča in tako iz T4 nastane biološko aktiven T3 ali iz T3 nastane 3, 5- T2 . Pri deaktivacijski poti pa encimi odstranijo atom joda iz notranjega obroča; iz T4 nastane rT3 (3,3′, 5′-trijodotironin, neaktivna oblika hormona) in iz T3 nastaneta 3, 3′- T2 in 3′,5′- T2. To celici omogoča, da natančno regulira izražanje specifičnih genov, ki pripeljejo do želenega fiziološkega učinka.

			==Maj Priveršek - Sinteza in transport dopamina v presinaptičnem nevronu ==
			Dopamin je eden izmed pomembnejših nevrotransmitorjev. Nepravilnemu delovanju sistemov za uravnavanje dopamina se pripisujejo mnoga bolezenska stanja, kot so Parkinsonova bolezen, shizofrenija, motnja aktivnosti in pozornosti (ADHD) in tudi depresija. Dopamin se sintetizira iz esencialne aminokisline fenilalanina v treh oz. iz tirozina v dveh korakih. Koncentracijo dopamina v sinaptični špranji uravnavata transmembranski transporter dopamina (DAT) in vezikularni monoaminski transporter 2 (VMAT2). DAT predstavlja primarni mehanizem za odstranjevanje zunajceličnega dopamina, njegova kinetika pa je odgovorna za časovno in prostorsko dinamiko dopamina na postsinaptičnem nevronu. VMAT je protein iz družine SLC18 transporterjev in je zadolžen s pakiranjem dopamina (in v splošnem monoaminov) v sekretorne vezikle. Za pravilno kompartmentalizacijo in časovno regulacijo nivojev dopamina skrbita tako DAT kot VMAT2, ki pravzaprav delujeta drug drugemu nasprotujoče. Na izražanje in delovanje DAT in VMAT2 vplivajo tudi nekatere droge kot so kokain in nekateri fenetilamini (D-amfetamin, MDMA in metamfetamin). Uravnavanje dopamina je še posebej pomembno, saj dopamin izkazuje mnoge nevrotoksične lastnosti. Citosolni dopamin lahko toksičnost povzroča na dva načina: z deaminacijo s pomočjo mitohondrijske monoamin oksidaze ali preko avtooksidacije, pri čemer se tvorijo mnoge reaktivne kisikove zvrsti.

Nataša Vujović at 23:11, 6 January 2022

2022-01-06T23:11:02Z

← Older revision		Revision as of 23:11, 6 January 2022
Line 168:		Line 168:
	==Ivana Vukšinić - Vloga bilirubina kot signalne molekule ==		==Ivana Vukšinić - Vloga bilirubina kot signalne molekule ==
	Bilirubin, znan tudi kot rumeni žolčni pigment, je končni produkt katabolne poti razgradnje hema, pri kateri sodelujeta encima hem oksigenaza (HMOX) in biliverdin reduktaza (BLVR). Velja za enega najučinkovitejših antioksidantov v naravi, saj je zmožen nevtralizacije 10.000-krat višje znotrajcelične koncentracije H2O2. V zadnjem času so nove raziskave pokazale, da imajo bilirubin, njegov prekurzor biliverdin ter omenjena encima (skupaj imenovani “rumeni igralci” oz. “yellow players” - YPs) pomembno preventivno vlogo pri zaščiti pred boleznimi, za katere je značilno kronično prooksidativno stanje, npr. pri nevrodegenerativnih in kardiovaskularnih boleznih ter diabetesu. Posamezniki z rahlo povišano sistemsko koncentracijo bilirubina imajo manjše tveganje za razvoj teh bolezni, kar pomeni, da bi induciranje aktivnosti t.i. “rumenih igralcev” lahko predstavljalo nov terapevtski pristop za zdravljenje teh bolezni. Da bilirubin sploh lahko izkazuje tako obsežne in močne učinke, kot mu jih pripisujejo, mora imeti možnost vplivanja na celične signalne poti in na sisteme za transkripcijo genov. V seminarski nalogi so predstavljena najnovejša odkritja, ki prikazujejo bilirubin v tej povsem novi luči – kot pomembo signalno molekulo, ki je zmožna aktivirati različne jedrne in citoplazemske receptorje, s čimer posnema endokrino delovanje hormonov.		Bilirubin, znan tudi kot rumeni žolčni pigment, je končni produkt katabolne poti razgradnje hema, pri kateri sodelujeta encima hem oksigenaza (HMOX) in biliverdin reduktaza (BLVR). Velja za enega najučinkovitejših antioksidantov v naravi, saj je zmožen nevtralizacije 10.000-krat višje znotrajcelične koncentracije H2O2. V zadnjem času so nove raziskave pokazale, da imajo bilirubin, njegov prekurzor biliverdin ter omenjena encima (skupaj imenovani “rumeni igralci” oz. “yellow players” - YPs) pomembno preventivno vlogo pri zaščiti pred boleznimi, za katere je značilno kronično prooksidativno stanje, npr. pri nevrodegenerativnih in kardiovaskularnih boleznih ter diabetesu. Posamezniki z rahlo povišano sistemsko koncentracijo bilirubina imajo manjše tveganje za razvoj teh bolezni, kar pomeni, da bi induciranje aktivnosti t.i. “rumenih igralcev” lahko predstavljalo nov terapevtski pristop za zdravljenje teh bolezni. Da bilirubin sploh lahko izkazuje tako obsežne in močne učinke, kot mu jih pripisujejo, mora imeti možnost vplivanja na celične signalne poti in na sisteme za transkripcijo genov. V seminarski nalogi so predstavljena najnovejša odkritja, ki prikazujejo bilirubin v tej povsem novi luči – kot pomembo signalno molekulo, ki je zmožna aktivirati različne jedrne in citoplazemske receptorje, s čimer posnema endokrino delovanje hormonov.

			==Nataša Vujović - Glutamine metabolism and its role in cardiomyocytes ==
			Glutamine is a unique amino acid involved in many biochemical reactions regarding energy generation and nucleotide biosynthesis. It is the most abundant amino acid in the human bloodstream and it is involved in processes that use it for its γ-nitrogen, α-nitrogen or the carbon skeleton. It can be converted to α-ketoglutarate which is a key component of the tricarboxylic acid cycle. Glutamine is engaged in glutathione production that functions as an antioxidant in redox balance. It also has a role in epigenetic regulation and as a mTor signal. Cardiovascular disease (CVD) is a major cause of mortality. Glutamine makes up much to 40% of the free amino acid pool in heart muscle and it has a fundamental role in cardiac metabolism. Cardiomyocytes are the genuine cardiac muscle cells that make up the muscular walls (myocardium) of blood vessels. Glutamine has a protective role in a variety of pathological circumstances in the heart such as ischemia damage sepsis-induced heart attacks and heart failure. It increases the protection against heat shocks in proliferating cells and cardiomyocytes. Pharmacological treatment shows promise in improving heart function via glutamine metabolism regulation and findings in this area could help develop potential therapies for cardiovascular diseases.

	==Ana Maučec - Vloga deiodinaz pri homeostazi tiroidnih hormonov ==		==Ana Maučec - Vloga deiodinaz pri homeostazi tiroidnih hormonov ==
	Tiroidni hormoni imajo zelo številne in raznolike učinke na večino celic v človeškem telesu, med drugim so pomembni za uravnavanje energijskega metabolizma, rasti in diferenciacije. Za optimalne koncentracije tiroidnih hormonov v krvi skrbita dva glavna sistema : HPT-os, ki je regulirana z negativno povratno zanko in encimi deiodinaze. Joditironin deionidaze so encimi, ki uravnavajo tako serumske kot tudi znotrajcelične količine aktivnega hormona trijodotironina z regioselektivno dejodizacijo T4. Znane so tri različne jodotironin deiodinaze; to so DIO1, DIO2 in DIO3. Vsem je skupno, da imajo v katalitičnem mestu pomembno in v proteinih redko zastopano aminokislino selenocistein, a so njihovo delovanje, katalične sposobnosti in zastopanost v tkivih različni. Izražanje teh encimov v tkivu je odvisno od vrste tkiva in trenutnih potreb organizma. Intracelularno lahko z deiodinazami pride do t. i. aktivacijske oz. deaktivacijske poti. Pri aktivacijski poti pride do odstranitve joda iz zunanjega, fenolnega obroča in tako iz T4 nastane biološko aktiven T3 ali iz T3 nastane 3, 5- T2 . Pri deaktivacijski poti pa encimi odstranijo atom joda iz notranjega obroča; iz T4 nastane rT3 (3,3′, 5′-trijodotironin, neaktivna oblika hormona) in iz T3 nastaneta 3, 3′- T2 in 3′,5′- T2. To celici omogoča, da natančno regulira izražanje specifičnih genov, ki pripeljejo do želenega fiziološkega učinka.		Tiroidni hormoni imajo zelo številne in raznolike učinke na večino celic v človeškem telesu, med drugim so pomembni za uravnavanje energijskega metabolizma, rasti in diferenciacije. Za optimalne koncentracije tiroidnih hormonov v krvi skrbita dva glavna sistema : HPT-os, ki je regulirana z negativno povratno zanko in encimi deiodinaze. Joditironin deionidaze so encimi, ki uravnavajo tako serumske kot tudi znotrajcelične količine aktivnega hormona trijodotironina z regioselektivno dejodizacijo T4. Znane so tri različne jodotironin deiodinaze; to so DIO1, DIO2 in DIO3. Vsem je skupno, da imajo v katalitičnem mestu pomembno in v proteinih redko zastopano aminokislino selenocistein, a so njihovo delovanje, katalične sposobnosti in zastopanost v tkivih različni. Izražanje teh encimov v tkivu je odvisno od vrste tkiva in trenutnih potreb organizma. Intracelularno lahko z deiodinazami pride do t. i. aktivacijske oz. deaktivacijske poti. Pri aktivacijski poti pride do odstranitve joda iz zunanjega, fenolnega obroča in tako iz T4 nastane biološko aktiven T3 ali iz T3 nastane 3, 5- T2 . Pri deaktivacijski poti pa encimi odstranijo atom joda iz notranjega obroča; iz T4 nastane rT3 (3,3′, 5′-trijodotironin, neaktivna oblika hormona) in iz T3 nastaneta 3, 3′- T2 in 3′,5′- T2. To celici omogoča, da natančno regulira izražanje specifičnih genov, ki pripeljejo do želenega fiziološkega učinka.

Ana Maučec: /* POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2021/22 */

2022-01-06T23:02:30Z

POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2021/22

← Older revision		Revision as of 23:02, 6 January 2022
Line 168:		Line 168:
	==Ivana Vukšinić - Vloga bilirubina kot signalne molekule ==		==Ivana Vukšinić - Vloga bilirubina kot signalne molekule ==
	Bilirubin, znan tudi kot rumeni žolčni pigment, je končni produkt katabolne poti razgradnje hema, pri kateri sodelujeta encima hem oksigenaza (HMOX) in biliverdin reduktaza (BLVR). Velja za enega najučinkovitejših antioksidantov v naravi, saj je zmožen nevtralizacije 10.000-krat višje znotrajcelične koncentracije H2O2. V zadnjem času so nove raziskave pokazale, da imajo bilirubin, njegov prekurzor biliverdin ter omenjena encima (skupaj imenovani “rumeni igralci” oz. “yellow players” - YPs) pomembno preventivno vlogo pri zaščiti pred boleznimi, za katere je značilno kronično prooksidativno stanje, npr. pri nevrodegenerativnih in kardiovaskularnih boleznih ter diabetesu. Posamezniki z rahlo povišano sistemsko koncentracijo bilirubina imajo manjše tveganje za razvoj teh bolezni, kar pomeni, da bi induciranje aktivnosti t.i. “rumenih igralcev” lahko predstavljalo nov terapevtski pristop za zdravljenje teh bolezni. Da bilirubin sploh lahko izkazuje tako obsežne in močne učinke, kot mu jih pripisujejo, mora imeti možnost vplivanja na celične signalne poti in na sisteme za transkripcijo genov. V seminarski nalogi so predstavljena najnovejša odkritja, ki prikazujejo bilirubin v tej povsem novi luči – kot pomembo signalno molekulo, ki je zmožna aktivirati različne jedrne in citoplazemske receptorje, s čimer posnema endokrino delovanje hormonov.		Bilirubin, znan tudi kot rumeni žolčni pigment, je končni produkt katabolne poti razgradnje hema, pri kateri sodelujeta encima hem oksigenaza (HMOX) in biliverdin reduktaza (BLVR). Velja za enega najučinkovitejših antioksidantov v naravi, saj je zmožen nevtralizacije 10.000-krat višje znotrajcelične koncentracije H2O2. V zadnjem času so nove raziskave pokazale, da imajo bilirubin, njegov prekurzor biliverdin ter omenjena encima (skupaj imenovani “rumeni igralci” oz. “yellow players” - YPs) pomembno preventivno vlogo pri zaščiti pred boleznimi, za katere je značilno kronično prooksidativno stanje, npr. pri nevrodegenerativnih in kardiovaskularnih boleznih ter diabetesu. Posamezniki z rahlo povišano sistemsko koncentracijo bilirubina imajo manjše tveganje za razvoj teh bolezni, kar pomeni, da bi induciranje aktivnosti t.i. “rumenih igralcev” lahko predstavljalo nov terapevtski pristop za zdravljenje teh bolezni. Da bilirubin sploh lahko izkazuje tako obsežne in močne učinke, kot mu jih pripisujejo, mora imeti možnost vplivanja na celične signalne poti in na sisteme za transkripcijo genov. V seminarski nalogi so predstavljena najnovejša odkritja, ki prikazujejo bilirubin v tej povsem novi luči – kot pomembo signalno molekulo, ki je zmožna aktivirati različne jedrne in citoplazemske receptorje, s čimer posnema endokrino delovanje hormonov.

			==Ana Maučec - Vloga deiodinaz pri homeostazi tiroidnih hormonov ==
			Tiroidni hormoni imajo zelo številne in raznolike učinke na večino celic v človeškem telesu, med drugim so pomembni za uravnavanje energijskega metabolizma, rasti in diferenciacije. Za optimalne koncentracije tiroidnih hormonov v krvi skrbita dva glavna sistema : HPT-os, ki je regulirana z negativno povratno zanko in encimi deiodinaze. Joditironin deionidaze so encimi, ki uravnavajo tako serumske kot tudi znotrajcelične količine aktivnega hormona trijodotironina z regioselektivno dejodizacijo T4. Znane so tri različne jodotironin deiodinaze; to so DIO1, DIO2 in DIO3. Vsem je skupno, da imajo v katalitičnem mestu pomembno in v proteinih redko zastopano aminokislino selenocistein, a so njihovo delovanje, katalične sposobnosti in zastopanost v tkivih različni. Izražanje teh encimov v tkivu je odvisno od vrste tkiva in trenutnih potreb organizma. Intracelularno lahko z deiodinazami pride do t. i. aktivacijske oz. deaktivacijske poti. Pri aktivacijski poti pride do odstranitve joda iz zunanjega, fenolnega obroča in tako iz T4 nastane biološko aktiven T3 ali iz T3 nastane 3, 5- T2 . Pri deaktivacijski poti pa encimi odstranijo atom joda iz notranjega obroča; iz T4 nastane rT3 (3,3′, 5′-trijodotironin, neaktivna oblika hormona) in iz T3 nastaneta 3, 3′- T2 in 3′,5′- T2. To celici omogoča, da natančno regulira izražanje specifičnih genov, ki pripeljejo do želenega fiziološkega učinka.