https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Betakaroten 2026-09-12T08:00:44Z Revision history for this page on the wiki MediaWiki 1.45.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betakaroten&diff=2835&oldid=prev 2010-01-06T22:23:29Z

<p><a href="/index.php?title=Pernekgasper&amp;action=edit&amp;redlink=1" class="new" title="Pernekgasper (page does not exist)">Pernekgasper</a> moved to <a href="/index.php?title=Betakaroten" title="Betakaroten">Betakaroten</a></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="1" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="1" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 22:23, 6 January 2010</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-notice" lang="en"><div class="mw-diff-empty">(No difference)</div> </td></tr></table>

Pernekgasper https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Betakaroten&diff=2209&oldid=prev 2010-01-04T20:59:47Z

<p>New page: BETAKAROTEN Molekulska formula: C40H56 Betakaroten je organska spojina z molsko maso 536,87 g/mol. Temperatura tališča je med 180 – 182°C. Betakaroten je nepolarna spojina in se ne t...</p> <p><b>New page</b></p><div>BETAKAROTEN<br /> Molekulska formula: C40H56<br /> <br /> Betakaroten je organska spojina z molsko maso 536,87 g/mol. Temperatura tališča je med 180 – 182°C. Betakaroten je nepolarna spojina in se ne topi v vodi, topi pa se v dietil etru, acetonu in ostalih nepolarnih topilih. Je tudi zelo lipofilna spojina. Na koncu vsakem koncu verige ima aromatski obroč. Veliko se ga nahaja v barvilih rastlin in sadja. V naravi se nahaja kot inaktivna oblika vitamina A in ima v našem telesu dvojno vlogo. Če je vitamina A premalo, betakaroten prehaja v vitamin A. Če pa je vitamina A dovolj, pa deluje kot antioksidant. <br /> Veriga betakarotena je lahko simetrična ali asimetrična. Veriga se lahko cepi na dva načina, simetrično in asimetrično. Če se cepi simetrično, ji pri tem »pomaga« betakaroten-15,15&#039;-dioksigenaza, ki iz verige ustvari dve molekuli retinala. Retinal se lahko oksidira v retinojsko kislino (ireverzibilna reakcija) in reducira v retinol (vitamin A). Kaj se zgodi pa je najbrž odvisno od metabolnih potreb. Če pa je razcepitev asimetrična, pa pride do nastanka betapokarotenala (8&#039;, 10&#039;, 12&#039;), ta pa v organizmu zelo zmanjša količino retinojske kisline. <br /> Največ betakarotena (v nadaljevanju BK) najdemo v palmovem olju (83mg BK , 100g olja) sladkem krompirju (11,5mg BK/ 100g krompirja), korenju (8,3mg BK, 100g korenja).<br /> Prevelike količine betakarotena lahko povzročijo karotenodermio, ki sicer ni nevarna, kaže pa se v izpuščajih oranžne barve, na naši povrhnjici. <br /> Dokazano pa je, da betakaroten pri kadilcih lahko pospešuje razvoj pljučnega raka, vendar v primeru, ko človek uživa velike količine betakarotena in kadi. Nadomestni betakaroten, ki ga nekateri ljudje jemljejo s tabletami, pa jih lahko izpostavi tveganju razvoja raka na prostati in boleznim srca in ožilja.<br /> <br /> Povezave:<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Beta_carotene]<br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Vitamin_A]<br /> <br /> VIRI:<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Beta_carotene]<br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Vitamin_A]<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Pernekgasper