Bički in migetalke - Revision history

MDolinar: /* Viri in literatura */

2010-10-22T13:49:56Z

Viri in literatura

← Older revision		Revision as of 13:49, 22 October 2010
Line 30:		Line 30:
	*http://www.medrazgl.si/e107_files/public/datoteke/mr01_1_05.pdf		*http://www.medrazgl.si/e107_files/public/datoteke/mr01_1_05.pdf
	*Bruce Alberts: Essential Cell Biology, Second Edition		*Bruce Alberts: Essential Cell Biology, Second Edition

			[[Category:LEX]] [[Category:BMB]]

Katyka4u: /* Spremembe v zgradbi aksoneme */

2009-11-30T20:10:17Z

Spremembe v zgradbi aksoneme

← Older revision		Revision as of 20:10, 30 November 2009
Line 17:		Line 17:
	* Spremenjen položaj parov mikrotubulov		* Spremenjen položaj parov mikrotubulov
	* Povečano število aksonem		* Povečano število aksonem
	Zaradi motenj v zgradbi migetalčnega aparata in s tem motenega gibanja migetalk imajo osebe s Kartagenerjevim sindromom zmanjšano zmožnost transporta sluzi v dihalnih epitelijih in zato pogostejše respiratorne okužbe in kronične pljučne bolezni. Že embrionalno se jim razvijejo organi na nasprotni strani telesa, kot je normalno. Temu pravimo [http://en.wikipedia.org/wiki/Situs_inversus ''situs inversus''] (srce in želodec sta na desni strani, jetra pa na levi strani telesa). Ker se pojavljajo napake tudi v zgradbi aksoneme bičkov pri spermijih, se pri moških osebah s Kartagenerjevim sindromom pojavlja neplodnost.		Zaradi motenj v zgradbi migetalčnega aparata in s tem motenega gibanja migetalk imajo osebe s Kartagenerjevim sindromom zmanjšano zmožnost transporta sluzi v dihalnih epitelijih in zato pogostejše respiratorne okužbe in kronične pljučne bolezni. Že embrionalno se jim razvijejo organi na nasprotni strani telesa, kot je normalno. Temu stanju pravimo [http://en.wikipedia.org/wiki/Situs_inversus ''situs inversus''] (srce in želodec sta na desni strani, jetra pa na levi strani telesa). Ker se pojavljajo napake tudi v zgradbi aksoneme bičkov pri spermijih, se pri moških osebah s Kartagenerjevim sindromom pojavlja neplodnost.

	==Intraflagelarni transport==		==Intraflagelarni transport==

Katyka4u: /* Zgradba in gibanje */

2009-11-30T20:08:46Z

Zgradba in gibanje

← Older revision		Revision as of 20:08, 30 November 2009
Line 5:		Line 5:

	==Zgradba in gibanje==		==Zgradba in gibanje==
	Premer bička je enak premeru migetalke = 25µm. Migetalke so dolge do 10µm, bički do 200µm. V osrednjem delu bička je [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bb/Axoneme_cross-section.svg/600px-Axoneme_cross-section.svg.png'''aksonema'''], to je mikrotubularna struktura iz 9 parov mikrotubulov, ki so razvrščeni v krogu (periferni mikrotubuli), v sredini bička pa je še en par mikrotubulov. Govorimo o značilni ureditvi mikrotubulov, to je o '''vzorcu 9×2+2'''. Na bazi bička je [http://en.wikipedia.org/wiki/Basal_body ''bazalno telesce''], ki se povezuje z elementi citoskeleta. Periferni pari mikrotubulov v aksonemi se nadaljujejo iz mikrotubulov A in B bazalnega telesca in jih tudi v bičku označimo kot '''mikrotubula A in B'''. Iz mikrotubula A sega proti centru aksoneme proteinska struktura imenovana [http://en.wikipedia.org/wiki/Radial_spoke ''radialna špica''], ki prihaja v stik s centralno nožnico, ki obdaja centralna mikrotubula. Vsi periferni mikrotubulski dvojčki so medsebojno povezani s proteinom [http://en.wikipedia.org/wiki/Nexin ''neksinom''], ki ima zelo pomembno vlogo pri utripanju bička oziroma migetalke. Pri utripanju poleg neksina sodelujejo tudi motorni proteini in sicer aksonemni dineini, ki so z dineinskimi ročicami vezani na mikrotubule~~, njihove~~ glave pa so proste oziroma se občasno povežejo s tubulinom mikrotubula B naslednjega mikrotubulskega para.		Premer bička je enak premeru migetalke = 25µm. Migetalke so dolge do 10µm, bički do 200µm. V osrednjem delu bička je [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bb/Axoneme_cross-section.svg/600px-Axoneme_cross-section.svg.png'''aksonema'''], to je mikrotubularna struktura iz 9 parov mikrotubulov, ki so razvrščeni v krogu (periferni mikrotubuli), v sredini bička pa je še en par mikrotubulov. Govorimo o značilni ureditvi mikrotubulov, to je o '''vzorcu 9×2+2'''. Na bazi bička je [http://en.wikipedia.org/wiki/Basal_body ''bazalno telesce''], ki se povezuje z elementi citoskeleta. Periferni pari mikrotubulov v aksonemi se nadaljujejo iz mikrotubulov A in B bazalnega telesca in jih tudi v bičku označimo kot '''mikrotubula A in B'''. Iz mikrotubula A sega proti centru aksoneme proteinska struktura imenovana [http://en.wikipedia.org/wiki/Radial_spoke ''radialna špica''], ki prihaja v stik s centralno nožnico, ki obdaja centralna mikrotubula. Vsi periferni mikrotubulski dvojčki so medsebojno povezani s proteinom [http://en.wikipedia.org/wiki/Nexin ''neksinom''], ki ima zelo pomembno vlogo pri utripanju bička oziroma migetalke. Pri utripanju poleg neksina sodelujejo tudi motorni proteini in sicer aksonemni dineini, ki so z dineinskimi ročicami vezani na mikrotubule. Njihove glave so proste oziroma se občasno povežejo s tubulinom mikrotubula B naslednjega mikrotubulskega para.
	[http://en.wikipedia.org/wiki/Dynein''Dinein''] ima ATP-azno funkcijo in omogoča gibanje. Gibanje temelji na medsebojnem vzdolžnem drsenju parov mikrotubulov v aksonemi. Mikrotubul A iz enega para mikrotubulov se preko dineinskih ročic poveže z mikrotubulom B sosednjega para. V prosotnosti [http://sl.wikipedia.org/wiki/Adenozin_trifosfat ''ATP''] se ta povezava prekine. Ob sprostitvi energije pri hidrolizi ATP, ki jo omogoča dinein kot ATP-aza, se ročica konformacijsko spremeni in se poveže z mikrotubulom B na drugem mestu in pod drugačnim kotom. S tem se para mikrotubulov medsebojno premakneta.		[http://en.wikipedia.org/wiki/Dynein''Dinein''] ima ATP-azno funkcijo in omogoča gibanje. Gibanje temelji na medsebojnem vzdolžnem drsenju parov mikrotubulov v aksonemi. Mikrotubul A iz enega para mikrotubulov se preko dineinskih ročic poveže z mikrotubulom B sosednjega para. V prosotnosti [http://sl.wikipedia.org/wiki/Adenozin_trifosfat ''ATP''] se ta povezava prekine. Ob sprostitvi energije pri hidrolizi ATP, ki jo omogoča dinein kot ATP-aza, se ročica konformacijsko spremeni in se poveže z mikrotubulom B na drugem mestu in pod drugačnim kotom. S tem se para mikrotubulov medsebojno premakneta.

Katyka4u: /* Naloga */

2009-11-30T19:53:09Z

Naloga

← Older revision		Revision as of 19:53, 30 November 2009
Line 2:		Line 2:

	==Naloga==		==Naloga==

	[http://www.vedicsciences.net/intelligent/cilia-and-flagella.jpg '''Bički oziroma migetalke'''] (cilije) so zelo pogosta diferenciacija, ki omogoča gibanje živalskih in tudi nekaterih rastlinskih celic. Pri enoceličarjih migetalke služijo gibanju ter s svojim valovanjm organizmu prinašajo hrano. Pri mnogoceličarjih migetalke najdemo v različnih epitelijih, v katerih služijo za premikanje določene tekočine oziroma sluzi. Bički služijo predvsem gibanju (spermiji).		[http://www.vedicsciences.net/intelligent/cilia-and-flagella.jpg '''Bički oziroma migetalke'''] (cilije) so zelo pogosta diferenciacija, ki omogoča gibanje živalskih in tudi nekaterih rastlinskih celic. Pri enoceličarjih migetalke služijo gibanju ter s svojim valovanjm organizmu prinašajo hrano. Pri mnogoceličarjih migetalke najdemo v različnih epitelijih, v katerih služijo za premikanje določene tekočine oziroma sluzi. Bički služijo predvsem gibanju (spermiji).

Katyka4u: /* Naloga */

2009-11-30T19:52:56Z

Naloga

← Older revision		Revision as of 19:52, 30 November 2009
Line 2:		Line 2:

	==Naloga==		==Naloga==
	*[http://www.vedicsciences.net/intelligent/cilia-and-flagella.jpg '''Bički oziroma migetalke'''] (cilije) so zelo pogosta diferenciacija, ki omogoča gibanje živalskih in tudi nekaterih rastlinskih celic. Pri enoceličarjih migetalke služijo gibanju ter s svojim valovanjm organizmu prinašajo hrano. Pri mnogoceličarjih migetalke najdemo v različnih epitelijih, v katerih služijo za premikanje določene tekočine oziroma sluzi. Bički služijo predvsem gibanju (spermiji).
			[http://www.vedicsciences.net/intelligent/cilia-and-flagella.jpg '''Bički oziroma migetalke'''] (cilije) so zelo pogosta diferenciacija, ki omogoča gibanje živalskih in tudi nekaterih rastlinskih celic. Pri enoceličarjih migetalke služijo gibanju ter s svojim valovanjm organizmu prinašajo hrano. Pri mnogoceličarjih migetalke najdemo v različnih epitelijih, v katerih služijo za premikanje določene tekočine oziroma sluzi. Bički služijo predvsem gibanju (spermiji).

	==Zgradba in gibanje==		==Zgradba in gibanje==

Katyka4u: /* Intraflagelarni transport */

2009-11-30T19:50:07Z

Intraflagelarni transport

← Older revision		Revision as of 19:50, 30 November 2009
Line 20:		Line 20:

	==Intraflagelarni transport==		==Intraflagelarni transport==
	Da migetalke pravilno delujejo, se morajo oskrbovati s potrebnim materialom, ki se sintetizira v notranjosti celice. Transport iz telesa v migetalko imenujemo [http://wormbook.sanger.ac.uk/chapters/www_ciliumbiogenesis.2/ciliafig2_s.jpg '''intraflagelarni transport''']. Pri intraflagelarnem transportu se vezikli s pomočjo dineina prenesejo do plazmaleme. Pod plazmalemo se na te vezikle povežejo IFT partikli. Vezikli se izločijo, IFT partikli pa se povežejo s kinezinom in z mikrotubuli ter tako z njimi potujejo do vrha migetalke. +konec IFT partiklov potuje s kinezinom II, negativni konec pa s citoplazmatskim dineinom. V IFT veziklu so tudi sestavine izločenega vezikla. IFT partikli se potem s pomočjo dineina vračajo nazaj pod plazmalemo.		Da migetalke pravilno delujejo, se morajo oskrbovati s potrebnim materialom, ki se sintetizira v notranjosti celice. Transport iz telesa v migetalko imenujemo [http://wormbook.sanger.ac.uk/chapters/www_ciliumbiogenesis.2/ciliafig2_s.jpg '''intraflagelarni transport''']. Pri intraflagelarnem transportu se vezikli s pomočjo dineina prenesejo do plazmaleme. Pod plazmalemo se na te vezikle povežejo IFT partikli. Vezikli se izločijo, IFT partikli pa se povežejo s kinezinom in z mikrotubuli ter tako z njimi potujejo do vrha migetalke. Pozitivni konec IFT partiklov potuje s [http://en.wikipedia.org/wiki/Kinesin ''kinezinom II''], negativni konec pa s citoplazmatskim dineinom. V IFT veziklu so tudi sestavine izločenega vezikla. IFT partikli se potem s pomočjo dineina vračajo nazaj pod plazmalemo.

	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==

Katyka4u: /* Intraflagelarni transport */

2009-11-30T19:49:02Z

Intraflagelarni transport

← Older revision		Revision as of 19:49, 30 November 2009
Line 20:		Line 20:

	==Intraflagelarni transport==		==Intraflagelarni transport==
	Da migetalke pravilno delujejo, se morajo oskrbovati s potrebnim materialom, ki se sintetizira v notranjosti celice. Transport iz telesa v migetalko imenujemo *[http://wormbook.sanger.ac.uk/chapters/www_ciliumbiogenesis.2/ciliafig2_s.jpg '''intraflagelarni transport''']. Pri intraflagelarnem transportu se vezikli s pomočjo dineina prenesejo do plazmaleme. Pod plazmalemo se na te vezikle povežejo IFT partikli. Vezikli se izločijo, IFT partikli pa se povežejo s kinezinom in z mikrotubuli ter tako z njimi potujejo do vrha migetalke. +konec IFT partiklov potuje s kinezinom II, negativni konec pa s citoplazmatskim dineinom. V IFT veziklu so tudi sestavine izločenega vezikla. IFT partikli se potem s pomočjo dineina vračajo nazaj pod plazmalemo.		Da migetalke pravilno delujejo, se morajo oskrbovati s potrebnim materialom, ki se sintetizira v notranjosti celice. Transport iz telesa v migetalko imenujemo [http://wormbook.sanger.ac.uk/chapters/www_ciliumbiogenesis.2/ciliafig2_s.jpg '''intraflagelarni transport''']. Pri intraflagelarnem transportu se vezikli s pomočjo dineina prenesejo do plazmaleme. Pod plazmalemo se na te vezikle povežejo IFT partikli. Vezikli se izločijo, IFT partikli pa se povežejo s kinezinom in z mikrotubuli ter tako z njimi potujejo do vrha migetalke. +konec IFT partiklov potuje s kinezinom II, negativni konec pa s citoplazmatskim dineinom. V IFT veziklu so tudi sestavine izločenega vezikla. IFT partikli se potem s pomočjo dineina vračajo nazaj pod plazmalemo.

	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==

Katyka4u at 19:48, 30 November 2009

2009-11-30T19:48:49Z

← Older revision		Revision as of 19:48, 30 November 2009
Line 18:		Line 18:
	* Povečano število aksonem		* Povečano število aksonem
	Zaradi motenj v zgradbi migetalčnega aparata in s tem motenega gibanja migetalk imajo osebe s Kartagenerjevim sindromom zmanjšano zmožnost transporta sluzi v dihalnih epitelijih in zato pogostejše respiratorne okužbe in kronične pljučne bolezni. Že embrionalno se jim razvijejo organi na nasprotni strani telesa, kot je normalno. Temu pravimo [http://en.wikipedia.org/wiki/Situs_inversus ''situs inversus''] (srce in želodec sta na desni strani, jetra pa na levi strani telesa). Ker se pojavljajo napake tudi v zgradbi aksoneme bičkov pri spermijih, se pri moških osebah s Kartagenerjevim sindromom pojavlja neplodnost.		Zaradi motenj v zgradbi migetalčnega aparata in s tem motenega gibanja migetalk imajo osebe s Kartagenerjevim sindromom zmanjšano zmožnost transporta sluzi v dihalnih epitelijih in zato pogostejše respiratorne okužbe in kronične pljučne bolezni. Že embrionalno se jim razvijejo organi na nasprotni strani telesa, kot je normalno. Temu pravimo [http://en.wikipedia.org/wiki/Situs_inversus ''situs inversus''] (srce in želodec sta na desni strani, jetra pa na levi strani telesa). Ker se pojavljajo napake tudi v zgradbi aksoneme bičkov pri spermijih, se pri moških osebah s Kartagenerjevim sindromom pojavlja neplodnost.

			==Intraflagelarni transport==
			Da migetalke pravilno delujejo, se morajo oskrbovati s potrebnim materialom, ki se sintetizira v notranjosti celice. Transport iz telesa v migetalko imenujemo *[http://wormbook.sanger.ac.uk/chapters/www_ciliumbiogenesis.2/ciliafig2_s.jpg '''intraflagelarni transport''']. Pri intraflagelarnem transportu se vezikli s pomočjo dineina prenesejo do plazmaleme. Pod plazmalemo se na te vezikle povežejo IFT partikli. Vezikli se izločijo, IFT partikli pa se povežejo s kinezinom in z mikrotubuli ter tako z njimi potujejo do vrha migetalke. +konec IFT partiklov potuje s kinezinom II, negativni konec pa s citoplazmatskim dineinom. V IFT veziklu so tudi sestavine izločenega vezikla. IFT partikli se potem s pomočjo dineina vračajo nazaj pod plazmalemo.

	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==

Katyka4u: /* Zgradba in gibanje */

2009-11-30T19:40:47Z

Zgradba in gibanje

← Older revision		Revision as of 19:40, 30 November 2009
Line 5:		Line 5:

	==Zgradba in gibanje==		==Zgradba in gibanje==
	Premer bička je enak premeru migetalke = 25µm. Migetalke so dolge do 10µm, bički do 200µm. V osrednjem delu bička je [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bb/Axoneme_cross-section.svg/600px-Axoneme_cross-section.svg.png'''aksonema'''], to je mikrotubularna struktura iz 9 parov mikrotubulov, ki so razvrščeni v krogu (periferni mikrotubuli), v sredini bička pa je še en par mikrotubulov. Govorimo o značilni ureditvi mikrotubulov, to je o '''vzorcu 9×2+2'''. Na bazi bička je bazalno telesce, ki se povezuje z elementi citoskeleta. Periferni pari mikrotubulov v aksonemi se nadaljujejo iz mikrotubulov A in B bazalnega telesca in jih tudi v bičku označimo kot '''mikrotubula A in B'''. Iz mikrotubula A sega proti centru aksoneme proteinska struktura imenovana [http://en.wikipedia.org/wiki/Radial_spoke ''radialna špica''], ki prihaja v stik s centralno nožnico, ki obdaja centralna mikrotubula. Vsi periferni mikrotubulski dvojčki so medsebojno povezani s proteinom [http://en.wikipedia.org/wiki/Nexin ''neksinom''], ki ima zelo pomembno vlogo pri utripanju bička oziroma migetalke. Pri utripanju poleg neksina sodelujejo tudi motorni proteini in sicer aksonemni dineini, ki so z dineinskimi ročicami vezani na mikrotubule, njihove glave pa so proste oziroma se občasno povežejo s tubulinom mikrotubula B naslednjega mikrotubulskega para.		Premer bička je enak premeru migetalke = 25µm. Migetalke so dolge do 10µm, bički do 200µm. V osrednjem delu bička je [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bb/Axoneme_cross-section.svg/600px-Axoneme_cross-section.svg.png'''aksonema'''], to je mikrotubularna struktura iz 9 parov mikrotubulov, ki so razvrščeni v krogu (periferni mikrotubuli), v sredini bička pa je še en par mikrotubulov. Govorimo o značilni ureditvi mikrotubulov, to je o '''vzorcu 9×2+2'''. Na bazi bička je [http://en.wikipedia.org/wiki/Basal_body ''bazalno telesce''], ki se povezuje z elementi citoskeleta. Periferni pari mikrotubulov v aksonemi se nadaljujejo iz mikrotubulov A in B bazalnega telesca in jih tudi v bičku označimo kot '''mikrotubula A in B'''. Iz mikrotubula A sega proti centru aksoneme proteinska struktura imenovana [http://en.wikipedia.org/wiki/Radial_spoke ''radialna špica''], ki prihaja v stik s centralno nožnico, ki obdaja centralna mikrotubula. Vsi periferni mikrotubulski dvojčki so medsebojno povezani s proteinom [http://en.wikipedia.org/wiki/Nexin ''neksinom''], ki ima zelo pomembno vlogo pri utripanju bička oziroma migetalke. Pri utripanju poleg neksina sodelujejo tudi motorni proteini in sicer aksonemni dineini, ki so z dineinskimi ročicami vezani na mikrotubule, njihove glave pa so proste oziroma se občasno povežejo s tubulinom mikrotubula B naslednjega mikrotubulskega para.
	[http://en.wikipedia.org/wiki/Dynein''Dinein''] ima ATP-azno funkcijo in omogoča gibanje. Gibanje temelji na medsebojnem vzdolžnem drsenju parov mikrotubulov v aksonemi. Mikrotubul A iz enega para mikrotubulov se preko dineinskih ročic poveže z mikrotubulom B sosednjega para. V prosotnosti [http://sl.wikipedia.org/wiki/Adenozin_trifosfat ''ATP''] se ta povezava prekine. Ob sprostitvi energije pri hidrolizi ATP, ki jo omogoča dinein kot ATP-aza, se ročica konformacijsko spremeni in se poveže z mikrotubulom B na drugem mestu in pod drugačnim kotom. S tem se para mikrotubulov medsebojno premakneta.		[http://en.wikipedia.org/wiki/Dynein''Dinein''] ima ATP-azno funkcijo in omogoča gibanje. Gibanje temelji na medsebojnem vzdolžnem drsenju parov mikrotubulov v aksonemi. Mikrotubul A iz enega para mikrotubulov se preko dineinskih ročic poveže z mikrotubulom B sosednjega para. V prosotnosti [http://sl.wikipedia.org/wiki/Adenozin_trifosfat ''ATP''] se ta povezava prekine. Ob sprostitvi energije pri hidrolizi ATP, ki jo omogoča dinein kot ATP-aza, se ročica konformacijsko spremeni in se poveže z mikrotubulom B na drugem mestu in pod drugačnim kotom. S tem se para mikrotubulov medsebojno premakneta.

Katyka4u: /* Spremembe v zgradbi aksoneme */

2009-11-30T19:39:00Z

Spremembe v zgradbi aksoneme

← Older revision		Revision as of 19:39, 30 November 2009
Line 17:		Line 17:
	* Spremenjen položaj parov mikrotubulov		* Spremenjen položaj parov mikrotubulov
	* Povečano število aksonem		* Povečano število aksonem
	Zaradi motenj v zgradbi migetalčnega aparata in s tem motenega gibanja migetalk imajo osebe s Kartagenerjevim sindromom zmanjšano zmožnost transporta sluzi v dihalnih epitelijih in zato pogostejše respiratorne okužbe in kronične pljučne bolezni. Že embrionalno se jim razvijejo organi na nasprotni strani telesa, kot je normalno. Temu pravimo [http://en.wikipedia.org/wiki/Situs_inversus '''situs inversus'''] (srce in želodec sta na desni strani, jetra pa na levi strani telesa). Ker se pojavljajo napake tudi v zgradbi aksoneme bičkov pri spermijih, se pri moških osebah s Kartagenerjevim sindromom pojavlja neplodnost.		Zaradi motenj v zgradbi migetalčnega aparata in s tem motenega gibanja migetalk imajo osebe s Kartagenerjevim sindromom zmanjšano zmožnost transporta sluzi v dihalnih epitelijih in zato pogostejše respiratorne okužbe in kronične pljučne bolezni. Že embrionalno se jim razvijejo organi na nasprotni strani telesa, kot je normalno. Temu pravimo [http://en.wikipedia.org/wiki/Situs_inversus ''situs inversus''] (srce in želodec sta na desni strani, jetra pa na levi strani telesa). Ker se pojavljajo napake tudi v zgradbi aksoneme bičkov pri spermijih, se pri moških osebah s Kartagenerjevim sindromom pojavlja neplodnost.

	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==