Biočipi - Revision history

MDolinar: /* Viri in literatura: */

2010-10-22T13:48:17Z

Viri in literatura:

← Older revision		Revision as of 13:48, 22 October 2010
Line 28:		Line 28:
	* slika3: http://willson.cm.utexas.edu/Research/Sub_Files/Biochip/Images/biochip.jpg		* slika3: http://willson.cm.utexas.edu/Research/Sub_Files/Biochip/Images/biochip.jpg
	* slika4: http://www.specialsol.com/electr11.jpg		* slika4: http://www.specialsol.com/electr11.jpg

			[[Category:LEX]] [[Category:BMB]]

Alenka Mikuž at 12:04, 30 November 2009

2009-11-30T12:04:57Z

← Older revision		Revision as of 12:04, 30 November 2009
Line 6:		Line 6:
	Ko vemo kje na ploščici je prišlo do vezave in v kakšni meri, lahko iz teh podatkov razberemo, katera zaporedja so bila prisotna v preiskovanih celicah in tudi v kakšni množini. Na ta način ugotavljamo dvoje: identificiramo sparjena zaporedja komplementarne DNA in mRNA ter določimo raven izražanja genov.		Ko vemo kje na ploščici je prišlo do vezave in v kakšni meri, lahko iz teh podatkov razberemo, katera zaporedja so bila prisotna v preiskovanih celicah in tudi v kakšni množini. Na ta način ugotavljamo dvoje: identificiramo sparjena zaporedja komplementarne DNA in mRNA ter določimo raven izražanja genov.

	== Zgodovina ==		==Zgodovina==

	Sam razvoj biočipa se prične že v začetku devetnajstega stoletja, ko so se začele razvijati osnovne aparature na podlagi občutljivosti. Vendar pa se prvi biosenzor pojavi še-le leta 1996, katerega so uporabljali za raziskovanje bioloških molekul.		Sam razvoj biočipa se prične že v začetku devetnajstega stoletja, ko so se začele razvijati osnovne aparature na podlagi občutljivosti. Vendar pa se prvi biosenzor pojavi še-le leta 1996, katerega so uporabljali za raziskovanje bioloških molekul.
Line 16:		Line 16:
	Dandanes biočipe uporabljamo predvsem v '''diagnostiki onkogenih bolezni'''.		Dandanes biočipe uporabljamo predvsem v '''diagnostiki onkogenih bolezni'''.

	== Biočip kot vsadek – Biochip implant ==		==Biočip kot vsadek – Biochip implant==

	Danes se biočipi uporabljajo tudi kot vsadki, katere vstavijo pod kožo in služijo v identifikacijske namene. Vsadki v velikosti riževega zrna [[http://www.specialsol.com/electr11.jpg slika4]], ki delujejo kot majhen mikro računalnik. Mikro računlnik je sestavljen iz dveh komponent – '''transporder''' (telekomunikacijski del) in '''skener''' oziroma bralec. Transporder je tisti del sistema, ki ga vstavimo pod kožo in deluje na pasivni ravni. Transponder je sestavljen iz štirih delov – računalniškega mikročipa, zvite antene, kondenzatorja in majhne steklene kapule, kamor spravimo vse prej naštete dele. V pasivnem stanju ostane toliko časa, dokler mu skener ne pošlje energijo v obliki nizkih električnih signalov. Ko jo ta prejme, se aktivira bralec, ki skenira/bere rezultate. Komunikacija med biočip vsadkom in bralcem poteka po nizko frekvenčnih radijskih valovih. Biočip, ravno zaradi pasivnega delovanja lahko "preživi" kar 99 let.		Danes se biočipi uporabljajo tudi kot vsadki, katere vstavijo pod kožo in služijo v identifikacijske namene. Vsadki v velikosti riževega zrna [[http://www.specialsol.com/electr11.jpg slika4]], ki delujejo kot majhen mikro računalnik. Mikro računlnik je sestavljen iz dveh komponent – '''transporder''' (telekomunikacijski del) in '''skener''' oziroma bralec. Transporder je tisti del sistema, ki ga vstavimo pod kožo in deluje na pasivni ravni. Transponder je sestavljen iz štirih delov – računalniškega mikročipa, zvite antene, kondenzatorja in majhne steklene kapule, kamor spravimo vse prej naštete dele. V pasivnem stanju ostane toliko časa, dokler mu skener ne pošlje energijo v obliki nizkih električnih signalov. Ko jo ta prejme, se aktivira bralec, ki skenira/bere rezultate. Komunikacija med biočip vsadkom in bralcem poteka po nizko frekvenčnih radijskih valovih. Biočip, ravno zaradi pasivnega delovanja lahko "preživi" kar 99 let.

	== Viri in literatura: ==		==Viri in literatura:==
	* Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005		* Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005
	* http://www.av1611.org/666/biochip.html		* http://www.av1611.org/666/biochip.html

Alenka Mikuž: /* Viri in literatura */

2009-11-05T08:00:38Z

Viri in literatura

← Older revision		Revision as of 08:00, 5 November 2009
Line 20:		Line 20:
	Danes se biočipi uporabljajo tudi kot vsadki, katere vstavijo pod kožo in služijo v identifikacijske namene. Vsadki v velikosti riževega zrna [[http://www.specialsol.com/electr11.jpg slika4]], ki delujejo kot majhen mikro računalnik. Mikro računlnik je sestavljen iz dveh komponent – '''transporder''' (telekomunikacijski del) in '''skener''' oziroma bralec. Transporder je tisti del sistema, ki ga vstavimo pod kožo in deluje na pasivni ravni. Transponder je sestavljen iz štirih delov – računalniškega mikročipa, zvite antene, kondenzatorja in majhne steklene kapule, kamor spravimo vse prej naštete dele. V pasivnem stanju ostane toliko časa, dokler mu skener ne pošlje energijo v obliki nizkih električnih signalov. Ko jo ta prejme, se aktivira bralec, ki skenira/bere rezultate. Komunikacija med biočip vsadkom in bralcem poteka po nizko frekvenčnih radijskih valovih. Biočip, ravno zaradi pasivnega delovanja lahko "preživi" kar 99 let.		Danes se biočipi uporabljajo tudi kot vsadki, katere vstavijo pod kožo in služijo v identifikacijske namene. Vsadki v velikosti riževega zrna [[http://www.specialsol.com/electr11.jpg slika4]], ki delujejo kot majhen mikro računalnik. Mikro računlnik je sestavljen iz dveh komponent – '''transporder''' (telekomunikacijski del) in '''skener''' oziroma bralec. Transporder je tisti del sistema, ki ga vstavimo pod kožo in deluje na pasivni ravni. Transponder je sestavljen iz štirih delov – računalniškega mikročipa, zvite antene, kondenzatorja in majhne steklene kapule, kamor spravimo vse prej naštete dele. V pasivnem stanju ostane toliko časa, dokler mu skener ne pošlje energijo v obliki nizkih električnih signalov. Ko jo ta prejme, se aktivira bralec, ki skenira/bere rezultate. Komunikacija med biočip vsadkom in bralcem poteka po nizko frekvenčnih radijskih valovih. Biočip, ravno zaradi pasivnega delovanja lahko "preživi" kar 99 let.

	== Viri in literatura ==		== Viri in literatura: ==
	* Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005		* Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005
	* http://www.av1611.org/666/biochip.html		* http://www.av1611.org/666/biochip.html

Alenka Mikuž at 07:59, 5 November 2009

2009-11-05T07:59:03Z

← Older revision		Revision as of 07:59, 5 November 2009
Line 1:		Line 1:
	'''Biočip''' je le nekaj kvadratnih centimetrov velika silicijeva ploščica, ki so jo razvili z združitvijo nekaterih znanosti, kot so: mikroelektronika, mikrosistemi in biologija. Biočipe danes uporabljamo za vzporedno raziskovanje DNA fragmentov in proteinov, encimskih reakcij, za raziskovanje posameznih procesov znotraj ene same celice in za raziskovanje odnosa med geni in boleznijo, kjer dobljene rezultate uporabimo za zdravljenje posameznika.		'''Biočip''' je le nekaj kvadratnih centimetrov velika silicijeva ploščica [[http://www.vbc-genomics.com/en/ISAC-Images/ISAC_Flyer.jpg slika1]], ki so jo razvili z združitvijo nekaterih znanosti, kot so: mikroelektronika, mikrosistemi in biologija. Biočipe danes uporabljamo za vzporedno raziskovanje DNA fragmentov in proteinov, encimskih reakcij, za raziskovanje posameznih procesov znotraj ene same celice in za raziskovanje odnosa med geni in boleznijo, kjer dobljene rezultate uporabimo za zdravljenje posameznika.
	Pri nas poznamo novo tehnologijo pod različnimi imeni, kot so '''analiza s pomočjo mikromrež''', '''DNA-čipi''', '''genske mreže''' in '''genomski čipi'''.		Pri nas poznamo novo tehnologijo pod različnimi imeni, kot so '''analiza s pomočjo mikromrež''', '''DNA-čipi''', '''genske mreže''' in '''genomski čipi'''.

	Vzorci DNA ali '''fragmenti DNA''' na genski mreži predstavljajo urejene skupine, ki jih pritrdi robot na ločenih točkah [[http://www.es.anl.gov/Energy_systems/Archived_Highlights/2006/Biochip_Technologies/061117_biochip_assay-hirez.jpg ~~slika1~~]]. Za vsak vzorec ali fragment, ki ga je robot nanesel na ploščico vemo točno zaporedje, dostikrat pa znamo zaporedje povezati s proteinom in njegovo vlogo v celici. Ko nosilec z DNA inkubiramo s heterogenimi vzorci '''DNA''' in '''RNA''' iz celic, ki nas zanimajo, bo na osnovi pravil parjenja baz – '''A-T''', '''G-C''' pri DNA in '''A-U''', '''G-C''' pri RNA – prišlo do nastanka '''hibridov''' med komplementarnimi nukleinskimi zaporedji. Proučevano DNA ali RNA iz celic predhodno obarvamo z fluorescentnimi barvili, kjer po nastanku hibrida zaznamo '''fluorescentni signal''' na točno določenem mestu na ploščici. Barva ali svetlost predstavljata relativno množino hibrida, kot prikazuje naslednja [[http://willson.cm.utexas.edu/Research/Sub_Files/Biochip/Images/biochip.jpg ~~slika2~~]]		Vzorci DNA ali '''fragmenti DNA''' na genski mreži predstavljajo urejene skupine, ki jih pritrdi robot na ločenih točkah [[http://www.es.anl.gov/Energy_systems/Archived_Highlights/2006/Biochip_Technologies/061117_biochip_assay-hirez.jpg slika2]]. Za vsak vzorec ali fragment, ki ga je robot nanesel na ploščico vemo točno zaporedje, dostikrat pa znamo zaporedje povezati s proteinom in njegovo vlogo v celici. Ko nosilec z DNA inkubiramo s heterogenimi vzorci '''DNA''' in '''RNA''' iz celic, ki nas zanimajo, bo na osnovi pravil parjenja baz – '''A-T''', '''G-C''' pri DNA in '''A-U''', '''G-C''' pri RNA – prišlo do nastanka '''hibridov''' med komplementarnimi nukleinskimi zaporedji. Proučevano DNA ali RNA iz celic predhodno obarvamo z fluorescentnimi barvili, kjer po nastanku hibrida zaznamo '''fluorescentni signal''' na točno določenem mestu na ploščici. Barva ali svetlost predstavljata relativno množino hibrida, kot prikazuje naslednja [[http://willson.cm.utexas.edu/Research/Sub_Files/Biochip/Images/biochip.jpg slika3]]

	Ko vemo kje na ploščici je prišlo do vezave in v kakšni meri, lahko iz teh podatkov razberemo, katera zaporedja so bila prisotna v preiskovanih celicah in tudi v kakšni množini. Na ta način ugotavljamo dvoje: identificiramo sparjena zaporedja komplementarne DNA in mRNA ter določimo raven izražanja genov.		Ko vemo kje na ploščici je prišlo do vezave in v kakšni meri, lahko iz teh podatkov razberemo, katera zaporedja so bila prisotna v preiskovanih celicah in tudi v kakšni množini. Na ta način ugotavljamo dvoje: identificiramo sparjena zaporedja komplementarne DNA in mRNA ter določimo raven izražanja genov.
Line 18:		Line 18:
	== Biočip kot vsadek – Biochip implant ==		== Biočip kot vsadek – Biochip implant ==

	Danes se biočipi uporabljajo tudi kot vsadki, katere vstavijo pod kožo in služijo v identifikacijske namene. Vsadki v velikosti riževega zrna [[http://www.specialsol.com/electr11.jpg ~~slika3~~]], ki delujejo kot majhen mikro računalnik. Mikro računlnik je sestavljen iz dveh komponent – '''transporder''' (telekomunikacijski del) in '''skener''' oziroma bralec. Transporder je tisti del sistema, ki ga vstavimo pod kožo in deluje na pasivni ravni. Transponder je sestavljen iz štirih delov – računalniškega mikročipa, zvite antene, kondenzatorja in majhne steklene kapule, kamor spravimo vse prej naštete dele. V pasivnem stanju ostane toliko časa, dokler mu skener ne pošlje energijo v obliki nizkih električnih signalov. Ko jo ta prejme, se aktivira bralec, ki skenira/bere rezultate. Komunikacija med biočip vsadkom in bralcem poteka po nizko frekvenčnih radijskih valovih. Biočip, ravno zaradi pasivnega delovanja lahko "preživi" kar 99 let.		Danes se biočipi uporabljajo tudi kot vsadki, katere vstavijo pod kožo in služijo v identifikacijske namene. Vsadki v velikosti riževega zrna [[http://www.specialsol.com/electr11.jpg slika4]], ki delujejo kot majhen mikro računalnik. Mikro računlnik je sestavljen iz dveh komponent – '''transporder''' (telekomunikacijski del) in '''skener''' oziroma bralec. Transporder je tisti del sistema, ki ga vstavimo pod kožo in deluje na pasivni ravni. Transponder je sestavljen iz štirih delov – računalniškega mikročipa, zvite antene, kondenzatorja in majhne steklene kapule, kamor spravimo vse prej naštete dele. V pasivnem stanju ostane toliko časa, dokler mu skener ne pošlje energijo v obliki nizkih električnih signalov. Ko jo ta prejme, se aktivira bralec, ki skenira/bere rezultate. Komunikacija med biočip vsadkom in bralcem poteka po nizko frekvenčnih radijskih valovih. Biočip, ravno zaradi pasivnega delovanja lahko "preživi" kar 99 let.

	== Viri in literatura ==		== Viri in literatura ==
Line 24:		Line 24:
	* http://www.av1611.org/666/biochip.html		* http://www.av1611.org/666/biochip.html
	* http://en.wikipedia.org/wiki/Biochip		* http://en.wikipedia.org/wiki/Biochip
	* slika1: http://www.es.anl.gov/Energy_systems/Archived_Highlights/2006/Biochip_Technologies/061117_biochip_assay-hirez.jpg		* slika1: http://www.vbc-genomics.com/en/ISAC-Images/ISAC_Flyer.jpg
	* ~~slika2~~: http://willson.cm.utexas.edu/Research/Sub_Files/Biochip/Images/biochip.jpg		* slika2: http://www.es.anl.gov/Energy_systems/Archived_Highlights/2006/Biochip_Technologies/061117_biochip_assay-hirez.jpg
	* ~~slika3~~: http://www.specialsol.com/electr11.jpg		* slika3: http://willson.cm.utexas.edu/Research/Sub_Files/Biochip/Images/biochip.jpg
			* slika4: http://www.specialsol.com/electr11.jpg

Alenka Mikuž at 07:54, 5 November 2009

2009-11-05T07:54:16Z

← Older revision		Revision as of 07:54, 5 November 2009
Line 2:		Line 2:
	Pri nas poznamo novo tehnologijo pod različnimi imeni, kot so '''analiza s pomočjo mikromrež''', '''DNA-čipi''', '''genske mreže''' in '''genomski čipi'''.		Pri nas poznamo novo tehnologijo pod različnimi imeni, kot so '''analiza s pomočjo mikromrež''', '''DNA-čipi''', '''genske mreže''' in '''genomski čipi'''.

	Vzorci DNA ali '''fragmenti DNA''' na genski mreži predstavljajo urejene skupine, ki jih pritrdi robot na ločenih točkah. Za vsak vzorec ali fragment, ki ga je robot nanesel na ploščico vemo točno zaporedje, dostikrat pa znamo zaporedje povezati s proteinom in njegovo vlogo v celici. Ko nosilec z DNA inkubiramo s heterogenimi vzorci '''DNA''' in '''RNA''' iz celic, ki nas zanimajo, bo na osnovi pravil parjenja baz – '''A-T''', '''G-C''' pri DNA in '''A-U''', '''G-C''' pri RNA – prišlo do nastanka '''hibridov''' med komplementarnimi nukleinskimi zaporedji. Proučevano DNA ali RNA iz celic predhodno obarvamo z fluorescentnimi barvili, kjer po nastanku hibrida zaznamo '''fluorescentni signal''' na točno določenem mestu na ploščici. Barva ali svetlost predstavljata relativno množino hibrida.		Vzorci DNA ali '''fragmenti DNA''' na genski mreži predstavljajo urejene skupine, ki jih pritrdi robot na ločenih točkah [[http://www.es.anl.gov/Energy_systems/Archived_Highlights/2006/Biochip_Technologies/061117_biochip_assay-hirez.jpg slika1]]. Za vsak vzorec ali fragment, ki ga je robot nanesel na ploščico vemo točno zaporedje, dostikrat pa znamo zaporedje povezati s proteinom in njegovo vlogo v celici. Ko nosilec z DNA inkubiramo s heterogenimi vzorci '''DNA''' in '''RNA''' iz celic, ki nas zanimajo, bo na osnovi pravil parjenja baz – '''A-T''', '''G-C''' pri DNA in '''A-U''', '''G-C''' pri RNA – prišlo do nastanka '''hibridov''' med komplementarnimi nukleinskimi zaporedji. Proučevano DNA ali RNA iz celic predhodno obarvamo z fluorescentnimi barvili, kjer po nastanku hibrida zaznamo '''fluorescentni signal''' na točno določenem mestu na ploščici. Barva ali svetlost predstavljata relativno množino hibrida, kot prikazuje naslednja [[http://willson.cm.utexas.edu/Research/Sub_Files/Biochip/Images/biochip.jpg slika2]]

	Ko vemo kje na ploščici je prišlo do vezave in v kakšni meri, lahko iz teh podatkov razberemo, katera zaporedja so bila prisotna v preiskovanih celicah in tudi v kakšni množini. Na ta način ugotavljamo dvoje: identificiramo sparjena zaporedja komplementarne DNA in mRNA ter določimo raven izražanja genov.		Ko vemo kje na ploščici je prišlo do vezave in v kakšni meri, lahko iz teh podatkov razberemo, katera zaporedja so bila prisotna v preiskovanih celicah in tudi v kakšni množini. Na ta način ugotavljamo dvoje: identificiramo sparjena zaporedja komplementarne DNA in mRNA ter določimo raven izražanja genov.
Line 18:		Line 18:
	== Biočip kot vsadek – Biochip implant ==		== Biočip kot vsadek – Biochip implant ==

	Danes se biočipi uporabljajo tudi kot vsadki, katere vstavijo pod kožo in služijo v identifikacijske namene. ~~Kot lahko vidimo na tej~~ [[http://www.specialsol.com/electr11.jpg ~~sliki~~]]~~, so vsadki v velikosti riževega zrna~~, ki delujejo kot majhen mikro računalnik. Mikro računlnik je sestavljen iz dveh komponent – '''transporder''' (telekomunikacijski del) in '''skener''' oziroma bralec. Transporder je tisti del sistema, ki ga vstavimo pod kožo in deluje na pasivni ravni. Transponder je sestavljen iz štirih delov – računalniškega mikročipa, zvite antene, kondenzatorja in majhne steklene kapule, kamor spravimo vse prej naštete dele. V pasivnem stanju ostane toliko časa, dokler mu skener ne pošlje energijo v obliki nizkih električnih signalov. Ko jo ta prejme, se aktivira bralec, ki skenira/bere rezultate. Komunikacija med biočip vsadkom in bralcem poteka po nizko frekvenčnih radijskih valovih. Biočip, ravno zaradi pasivnega delovanja lahko "preživi" kar 99 let.		Danes se biočipi uporabljajo tudi kot vsadki, katere vstavijo pod kožo in služijo v identifikacijske namene. Vsadki v velikosti riževega zrna [[http://www.specialsol.com/electr11.jpg slika3]], ki delujejo kot majhen mikro računalnik. Mikro računlnik je sestavljen iz dveh komponent – '''transporder''' (telekomunikacijski del) in '''skener''' oziroma bralec. Transporder je tisti del sistema, ki ga vstavimo pod kožo in deluje na pasivni ravni. Transponder je sestavljen iz štirih delov – računalniškega mikročipa, zvite antene, kondenzatorja in majhne steklene kapule, kamor spravimo vse prej naštete dele. V pasivnem stanju ostane toliko časa, dokler mu skener ne pošlje energijo v obliki nizkih električnih signalov. Ko jo ta prejme, se aktivira bralec, ki skenira/bere rezultate. Komunikacija med biočip vsadkom in bralcem poteka po nizko frekvenčnih radijskih valovih. Biočip, ravno zaradi pasivnega delovanja lahko "preživi" kar 99 let.

	== Viri in literatura ==		== Viri in literatura ==
Line 24:		Line 24:
	* http://www.av1611.org/666/biochip.html		* http://www.av1611.org/666/biochip.html
	* http://en.wikipedia.org/wiki/Biochip		* http://en.wikipedia.org/wiki/Biochip
	* ~~Slika~~: http://willson.cm.utexas.edu/Research/Sub_Files/Biochip/Images/biochip.jpg		* slika1: http://www.es.anl.gov/Energy_systems/Archived_Highlights/2006/Biochip_Technologies/061117_biochip_assay-hirez.jpg
			* slika2: http://willson.cm.utexas.edu/Research/Sub_Files/Biochip/Images/biochip.jpg
			* slika3: http://www.specialsol.com/electr11.jpg

Alenka Mikuž at 07:30, 5 November 2009

2009-11-05T07:30:09Z

← Older revision		Revision as of 07:30, 5 November 2009
Line 18:		Line 18:
	== Biočip kot vsadek – Biochip implant ==		== Biočip kot vsadek – Biochip implant ==

	Danes se biočipi uporabljajo tudi kot vsadki, katere vstavijo pod kožo in služijo v identifikacijske namene. ~~Vsadki~~ so v velikosti riževega zrna, ki delujejo kot majhen mikro računalnik. Mikro računlnik je sestavljen iz dveh komponent – '''transporder''' (telekomunikacijski del) in '''skener''' oziroma bralec. Transporder je tisti del sistema, ki ga vstavimo pod kožo in deluje na pasivni ravni. Transponder je sestavljen iz štirih delov – računalniškega mikročipa, zvite antene, kondenzatorja in majhne steklene kapule, kamor spravimo vse prej naštete dele. V pasivnem stanju ostane toliko časa, dokler mu skener ne pošlje energijo v obliki nizkih električnih signalov. Ko jo ta prejme, se aktivira bralec, ki skenira/bere rezultate. Komunikacija med biočip vsadkom in bralcem poteka po nizko frekvenčnih radijskih valovih. Biočip, ravno zaradi pasivnega delovanja lahko "preživi" kar 99 let.		Danes se biočipi uporabljajo tudi kot vsadki, katere vstavijo pod kožo in služijo v identifikacijske namene. Kot lahko vidimo na tej [[http://www.specialsol.com/electr11.jpg sliki]], so vsadki v velikosti riževega zrna, ki delujejo kot majhen mikro računalnik. Mikro računlnik je sestavljen iz dveh komponent – '''transporder''' (telekomunikacijski del) in '''skener''' oziroma bralec. Transporder je tisti del sistema, ki ga vstavimo pod kožo in deluje na pasivni ravni. Transponder je sestavljen iz štirih delov – računalniškega mikročipa, zvite antene, kondenzatorja in majhne steklene kapule, kamor spravimo vse prej naštete dele. V pasivnem stanju ostane toliko časa, dokler mu skener ne pošlje energijo v obliki nizkih električnih signalov. Ko jo ta prejme, se aktivira bralec, ki skenira/bere rezultate. Komunikacija med biočip vsadkom in bralcem poteka po nizko frekvenčnih radijskih valovih. Biočip, ravno zaradi pasivnega delovanja lahko "preživi" kar 99 let.

	== Viri in literatura ==		== Viri in literatura ==
Line 25:		Line 25:
	* http://en.wikipedia.org/wiki/Biochip		* http://en.wikipedia.org/wiki/Biochip
	* Slika: http://willson.cm.utexas.edu/Research/Sub_Files/Biochip/Images/biochip.jpg		* Slika: http://willson.cm.utexas.edu/Research/Sub_Files/Biochip/Images/biochip.jpg

	~~[[Image:biočip vsadek.jpg\|thumb\|200px\|biočip vsadek]]~~

Alenka Mikuž at 09:17, 4 November 2009

2009-11-04T09:17:06Z

← Older revision		Revision as of 09:17, 4 November 2009
Line 25:		Line 25:
	* http://en.wikipedia.org/wiki/Biochip		* http://en.wikipedia.org/wiki/Biochip
	* Slika: http://willson.cm.utexas.edu/Research/Sub_Files/Biochip/Images/biochip.jpg		* Slika: http://willson.cm.utexas.edu/Research/Sub_Files/Biochip/Images/biochip.jpg

			[[Image:biočip vsadek.jpg\|thumb\|200px\|biočip vsadek]]

Alenka Mikuž at 09:08, 4 November 2009

2009-11-04T09:08:46Z

← Older revision		Revision as of 09:08, 4 November 2009
Line 1:		Line 1:

	'''Biočip''' je le nekaj kvadratnih centimetrov velika silicijeva ploščica, ki so jo razvili z združitvijo nekaterih znanosti, kot so: mikroelektronika, mikrosistemi in biologija. Biočipe danes uporabljamo za vzporedno raziskovanje DNA fragmentov in proteinov, encimskih reakcij, za raziskovanje posameznih procesov znotraj ene same celice in za raziskovanje odnosa med geni in boleznijo, kjer dobljene rezultate uporabimo za zdravljenje posameznika.		'''Biočip''' je le nekaj kvadratnih centimetrov velika silicijeva ploščica, ki so jo razvili z združitvijo nekaterih znanosti, kot so: mikroelektronika, mikrosistemi in biologija. Biočipe danes uporabljamo za vzporedno raziskovanje DNA fragmentov in proteinov, encimskih reakcij, za raziskovanje posameznih procesov znotraj ene same celice in za raziskovanje odnosa med geni in boleznijo, kjer dobljene rezultate uporabimo za zdravljenje posameznika.
	Pri nas poznamo novo tehnologijo pod različnimi imeni, kot so '''analiza s pomočjo mikromrež''', '''DNA-čipi''', '''genske mreže''' in '''genomski čipi'''.		Pri nas poznamo novo tehnologijo pod različnimi imeni, kot so '''analiza s pomočjo mikromrež''', '''DNA-čipi''', '''genske mreže''' in '''genomski čipi'''.
Line 6:		Line 5:

	Ko vemo kje na ploščici je prišlo do vezave in v kakšni meri, lahko iz teh podatkov razberemo, katera zaporedja so bila prisotna v preiskovanih celicah in tudi v kakšni množini. Na ta način ugotavljamo dvoje: identificiramo sparjena zaporedja komplementarne DNA in mRNA ter določimo raven izražanja genov.		Ko vemo kje na ploščici je prišlo do vezave in v kakšni meri, lahko iz teh podatkov razberemo, katera zaporedja so bila prisotna v preiskovanih celicah in tudi v kakšni množini. Na ta način ugotavljamo dvoje: identificiramo sparjena zaporedja komplementarne DNA in mRNA ter določimo raven izražanja genov.


	== Zgodovina ==		== Zgodovina ==

Alenka Mikuž: /* Zgodovina */

2009-11-04T09:06:13Z

Zgodovina

← Older revision		Revision as of 09:06, 4 November 2009
Line 6:		Line 6:

	Ko vemo kje na ploščici je prišlo do vezave in v kakšni meri, lahko iz teh podatkov razberemo, katera zaporedja so bila prisotna v preiskovanih celicah in tudi v kakšni množini. Na ta način ugotavljamo dvoje: identificiramo sparjena zaporedja komplementarne DNA in mRNA ter določimo raven izražanja genov.		Ko vemo kje na ploščici je prišlo do vezave in v kakšni meri, lahko iz teh podatkov razberemo, katera zaporedja so bila prisotna v preiskovanih celicah in tudi v kakšni množini. Na ta način ugotavljamo dvoje: identificiramo sparjena zaporedja komplementarne DNA in mRNA ter določimo raven izražanja genov.


	== Zgodovina ==		== Zgodovina ==
Line 16:		Line 17:

	Dandanes biočipe uporabljamo predvsem v '''diagnostiki onkogenih bolezni'''.		Dandanes biočipe uporabljamo predvsem v '''diagnostiki onkogenih bolezni'''.


	== Biočip kot vsadek – Biochip implant ==		== Biočip kot vsadek – Biochip implant ==

Alenka Mikuž: /* Biočip */

2009-11-04T09:05:43Z

Biočip

← Older revision		Revision as of 09:05, 4 November 2009
Line 1:		Line 1:
	~~== '''Biočip''' ==~~

	'''Biočip''' je le nekaj kvadratnih centimetrov velika silicijeva ploščica, ki so jo razvili z združitvijo nekaterih znanosti, kot so: mikroelektronika, mikrosistemi in biologija. Biočipe danes uporabljamo za vzporedno raziskovanje DNA fragmentov in proteinov, encimskih reakcij, za raziskovanje posameznih procesov znotraj ene same celice in za raziskovanje odnosa med geni in boleznijo, kjer dobljene rezultate uporabimo za zdravljenje posameznika.		'''Biočip''' je le nekaj kvadratnih centimetrov velika silicijeva ploščica, ki so jo razvili z združitvijo nekaterih znanosti, kot so: mikroelektronika, mikrosistemi in biologija. Biočipe danes uporabljamo za vzporedno raziskovanje DNA fragmentov in proteinov, encimskih reakcij, za raziskovanje posameznih procesov znotraj ene same celice in za raziskovanje odnosa med geni in boleznijo, kjer dobljene rezultate uporabimo za zdravljenje posameznika.
Line 7:		Line 6:

	Ko vemo kje na ploščici je prišlo do vezave in v kakšni meri, lahko iz teh podatkov razberemo, katera zaporedja so bila prisotna v preiskovanih celicah in tudi v kakšni množini. Na ta način ugotavljamo dvoje: identificiramo sparjena zaporedja komplementarne DNA in mRNA ter določimo raven izražanja genov.		Ko vemo kje na ploščici je prišlo do vezave in v kakšni meri, lahko iz teh podatkov razberemo, katera zaporedja so bila prisotna v preiskovanih celicah in tudi v kakšni množini. Na ta način ugotavljamo dvoje: identificiramo sparjena zaporedja komplementarne DNA in mRNA ter določimo raven izražanja genov.


	== Zgodovina ==		== Zgodovina ==