Bioorganokovinska kemija - Revision history

Jaka Prelog: /* V senzorskih proteinih */

2023-01-04T23:02:54Z

V senzorskih proteinih

← Older revision		Revision as of 23:02, 4 January 2023
Line 15:		Line 15:

	== V senzorskih proteinih ==		== V senzorskih proteinih ==
	Nekateri proteini, ki vsebujejo [NiFe] lahko detektirajo H2 in tako regulirajo transkripcijo.		Nekateri proteini, ki vsebujejo [NiFe] lahko detektirajo H<sub>2</sub> in tako regulirajo transkripcijo.
	Proteini, ki vsebujejo baker lahko zaznajo eten, ki je znan kot hormon, ki povzroča zorenje sadja. Ta primer ilustrira esencialno vlogo organokovinske kemije v naravi, saj le redke molekule, poleg nizko valenčnih kompleksov kovin prehoda, reverzibilno vežejo alkene. Ciklopropeni inhibirajo zorenje z vezavo na bakrov(I) kovinski center. Vezava na baker je prav tako vpletena v voh olefinov pri sesalcih. [10]		Proteini, ki vsebujejo baker lahko zaznajo eten, ki je znan kot hormon, ki povzroča zorenje sadja. Ta primer ilustrira esencialno vlogo organokovinske kemije v naravi, saj le redke molekule, poleg nizko valenčnih kompleksov kovin prehoda, reverzibilno vežejo alkene. Ciklopropeni inhibirajo zorenje z vezavo na bakrov(I) kovinski center. Vezava na baker je prav tako vpletena v voh olefinov pri sesalcih.<sup>[10]</sup>
	Ogljikov monoksid se naravno pojavlja in je transkripcijski faktor, v obliki kompleksa s senzorskim proteinom, ki temelji na železovih porfirinih.		Ogljikov monoksid se naravno pojavlja in je transkripcijski faktor, v obliki kompleksa s senzorskim proteinom, ki temelji na železovih porfirinih.

Jaka Prelog: /* V kofaktorjih in prostetičnih skupinah */

2023-01-04T23:01:48Z

V kofaktorjih in prostetičnih skupinah

← Older revision		Revision as of 23:01, 4 January 2023
Line 9:		Line 9:


	Hidrogenaze so bioorganokovinske spojine, ki so iz vidika njihovih aktivnih mest, substituirane z Fe-CO substituenti, čeprav CO ligandi v reakcijah ne sodelujejo.[5] Hidrogenaze, ki vsebujejo le železo, imajo aktivno mesto ~~Fe2~~(μ-SR)2(μ-CO)(CO)2(CN)2 povezano s klastrom ~~4Fe4S~~ preko premostitvenega tiola. Aktivno mesto [NiFe]-hidrogenaz je opisano z (NC)2(OC)Fe(μ-SR)~~2Ni~~(SR)2 (kjer je SR cistein).[6] Hidrogenaze brez FeS imajo nedoločeno aktivno mesto, ki vsebuje Fe(CO)2 center.		Hidrogenaze so bioorganokovinske spojine, ki so iz vidika njihovih aktivnih mest, substituirane z Fe-CO substituenti, čeprav CO ligandi v reakcijah ne sodelujejo.<sup>[5]</sup> Hidrogenaze, ki vsebujejo le železo, imajo aktivno mesto Fe<sub>2</sub>(μ-SR)<sub>2</sub>(μ-CO)(CO)<sub>2</sub>(CN)<sub>2</sub> povezano s klastrom 4Fe<sub>4</sub>S preko premostitvenega tiola. Aktivno mesto [NiFe]-hidrogenaz je opisano z (NC)<sub>2</sub>(OC)Fe(μ-SR)<sub>2</sub>Ni(SR)<sub>2</sub> (kjer je SR cistein).<sup>[6]</sup> Hidrogenaze brez FeS imajo nedoločeno aktivno mesto, ki vsebuje Fe(CO)<sub>2</sub> center.
	Biosinteza metana (metanogeneza) v zadnjem koraku vključuje cepitev vezi nikelj-metil v kofaktorju F430.		Biosinteza metana (metanogeneza) v zadnjem koraku vključuje cepitev vezi nikelj-metil v kofaktorju F430.
	Primer intersticijskega karbida z enoto ~~Fe6C~~ je železo-molibdenov kofaktor (FeMoco) encima nitrogenaze, ki ga najdemo v biologiji.[7][8]		Primer intersticijskega karbida z enoto Fe<sub>6</sub>C je železo-molibdenov kofaktor (FeMoco) encima nitrogenaze, ki ga najdemo v biologiji.<sup>[7][8]</sup>
	Prvi primer naravno prisotne zvrsti aril-kovina je kleščast kompleks, ki vsebuje vez nikelj-aril. Odkrili so ga na aktivnem mestu laktatne racemaze.[9]		Prvi primer naravno prisotne zvrsti aril-kovina je kleščast kompleks, ki vsebuje vez nikelj-aril. Odkrili so ga na aktivnem mestu laktatne racemaze.<sup>[9]</sup>

	== V senzorskih proteinih ==		== V senzorskih proteinih ==

Jaka Prelog at 22:58, 4 January 2023

2023-01-04T22:58:13Z

← Older revision		Revision as of 22:58, 4 January 2023
Line 1:		Line 1:
	''Povzeto po '''Bioorganometallic chemistry''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Bioorganometallic_chemistry		''Povzeto po '''Bioorganometallic chemistry''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Bioorganometallic_chemistry

	'''Bioorganokovinska kemija''' proučuje biološko aktivne molekule, ki imajo ogljik neposredno vezan na kovino ali polkovino. Že dolgo vemo, kako pomembni so kovinski centri kovin glavnih skupin periodnega sistema in prehodnih elementov, pri delovanju encimov in drugih biomolekul. Vendar je le majhen delež kovinskih kompleksov, ki se pojavljajo v naravi ali pa so sintetično pripravljeni v farmacevtski industriji, ''organokovinskih''; to pomeni, da vsebujejo neposredno kovalentno vez med (pol)kovino in ogljikovim atomom. Prvi in edini primeri bioorganokovinskih spojin, ki so se pojavljali v naravi, so bili precej časa kobalaminski kofaktorji (vitamin B12) v različnih oblikah.[1] V 21. stoletju se je z odkritjem novih bioloških sistemov, ki vsebujejo vez med ogljikom in kovino, bioorganokovinska kemija začela hitro razvijati kot poddisciplina bioorganske kemije, ki se giblje med organokovinsko kemijo in biokemijo. Biorganokovinske spojine, ki se pojavljajo v naravi, vsebujejo encime in senzorske proteine. Med njih spadajo tudi sintetične organokovinske spojine, kot so npr. nova zdravila in kontrastna sredstva (tehntecijev-99m sestamibi), ki so prav tako tudi osnova toksikologije organokovinskih kompleksov (npr. metilirano živo srebro).[2][3]		'''Bioorganokovinska kemija''' proučuje biološko aktivne molekule, ki imajo ogljik neposredno vezan na kovino ali polkovino. Že dolgo vemo, kako pomembni so kovinski centri kovin glavnih skupin periodnega sistema in prehodnih elementov, pri delovanju encimov in drugih biomolekul. Vendar je le majhen delež kovinskih kompleksov, ki se pojavljajo v naravi ali pa so sintetično pripravljeni v farmacevtski industriji, ''organokovinskih''; to pomeni, da vsebujejo neposredno kovalentno vez med (pol)kovino in ogljikovim atomom. Prvi in edini primeri bioorganokovinskih spojin, ki so se pojavljali v naravi, so bili precej časa kobalaminski kofaktorji (vitamin B12) v različnih oblikah.<sup>[1]</sup> V 21. stoletju se je z odkritjem novih bioloških sistemov, ki vsebujejo vez med ogljikom in kovino, bioorganokovinska kemija začela hitro razvijati kot poddisciplina bioorganske kemije, ki se giblje med organokovinsko kemijo in biokemijo. Biorganokovinske spojine, ki se pojavljajo v naravi, vsebujejo encime in senzorske proteine. Med njih spadajo tudi sintetične organokovinske spojine, kot so npr. nova zdravila in kontrastna sredstva (tehntecijev-99m sestamibi), ki so prav tako tudi osnova toksikologije organokovinskih kompleksov (npr. metilirano živo srebro).<sup>[2][3]</sup>
	Posledično je bioorganokovinska kemija vedno bolj pomembna v medicini in farmaciji.[4]		Posledično je bioorganokovinska kemija vedno bolj pomembna v medicini in farmaciji.<sup>[4]</sup>

	== V kofaktorjih in prostetičnih skupinah ==		== V kofaktorjih in prostetičnih skupinah ==

Jaka Prelog: /* V kofaktorjih in prostetičnih skupinah */

2022-12-21T11:28:48Z

V kofaktorjih in prostetičnih skupinah

← Older revision		Revision as of 11:28, 21 December 2022
Line 6:		Line 6:
	== V kofaktorjih in prostetičnih skupinah ==		== V kofaktorjih in prostetičnih skupinah ==
	Vitamin B12 je prevladujoča vrsta bioorganokovinskih spojin. Vitamin B12 je ime za skupek sorodnih encimskih kofaktorjev, med njimi jih precej vsebuje kobalt-alkilne vezi in so vključeni v biološke reakcije metilacije in 1,2-ogljikove premestitve. Še dolgo po tem, ko je Hodgkin leta 1955 odkril njegovo strukturo, je veljal za edini primer bioorganokovinskega sistema, ki se pojavlja v naravi.		Vitamin B12 je prevladujoča vrsta bioorganokovinskih spojin. Vitamin B12 je ime za skupek sorodnih encimskih kofaktorjev, med njimi jih precej vsebuje kobalt-alkilne vezi in so vključeni v biološke reakcije metilacije in 1,2-ogljikove premestitve. Še dolgo po tem, ko je Hodgkin leta 1955 odkril njegovo strukturo, je veljal za edini primer bioorganokovinskega sistema, ki se pojavlja v naravi.
	Veliko bioorganokovinskih encimov sodeluje v reakcijah, v katerih je vključen ogljikov monoksid. Ogljikov monoksid dehidrogenaza (CODH) katalizira reakcije pretvorbe voda-plin, ki proizvaja CO (skozi nikelj karboksilatni intermediat) za biosintezo acetilkoencima A. Na ta zadnji korak vpliva Ni-Fe encim CO-metilirana acetil-CoA sintaza (ACS). CODH in ACS se velikokrat pojavljata skupaj v ~~tetraedričnem~~ kompleksu, kjer se CO prenese skozi tunel, metilna skupina pa pride iz metil kobaltamina.		Veliko bioorganokovinskih encimov sodeluje v reakcijah, v katerih je vključen ogljikov monoksid. Ogljikov monoksid dehidrogenaza (CODH) katalizira reakcije pretvorbe voda-plin, ki proizvaja CO (skozi nikelj karboksilatni intermediat) za biosintezo acetilkoencima A. Na ta zadnji korak vpliva Ni-Fe encim CO-metilirana acetil-CoA sintaza (ACS). CODH in ACS se velikokrat pojavljata skupaj v tetrameričnem kompleksu, kjer se CO prenese skozi tunel, metilna skupina pa pride iz metil kobaltamina.

Jaka Prelog: /* V kofaktorjih in prostetičnih skupinah */

2022-12-21T11:00:09Z

V kofaktorjih in prostetičnih skupinah

← Older revision		Revision as of 11:00, 21 December 2022
Line 12:		Line 12:
	Biosinteza metana (metanogeneza) v zadnjem koraku vključuje cepitev vezi nikelj-metil v kofaktorju F430.		Biosinteza metana (metanogeneza) v zadnjem koraku vključuje cepitev vezi nikelj-metil v kofaktorju F430.
	Primer intersticijskega karbida z enoto Fe6C je železo-molibdenov kofaktor (FeMoco) encima nitrogenaze, ki ga najdemo v biologiji.[7][8]		Primer intersticijskega karbida z enoto Fe6C je železo-molibdenov kofaktor (FeMoco) encima nitrogenaze, ki ga najdemo v biologiji.[7][8]
	Prvi primer naravno prisotne zvrsti aril-kovina je kleščast kompleks, ki vsebuje vez nikelj-aril in so ga ~~odkrili~~ na aktivnem mestu laktatne racemaze.[9]		Prvi primer naravno prisotne zvrsti aril-kovina je kleščast kompleks, ki vsebuje vez nikelj-aril. Odkrili so ga na aktivnem mestu laktatne racemaze.[9]

	== V senzorskih proteinih ==		== V senzorskih proteinih ==

Jaka Prelog: /* V kofaktorjih in prostetičnih skupinah */

2022-12-21T10:58:47Z

V kofaktorjih in prostetičnih skupinah

← Older revision		Revision as of 10:58, 21 December 2022
Line 6:		Line 6:
	== V kofaktorjih in prostetičnih skupinah ==		== V kofaktorjih in prostetičnih skupinah ==
	Vitamin B12 je prevladujoča vrsta bioorganokovinskih spojin. Vitamin B12 je ime za skupek sorodnih encimskih kofaktorjev, med njimi jih precej vsebuje kobalt-alkilne vezi in so vključeni v biološke reakcije metilacije in 1,2-ogljikove premestitve. Še dolgo po tem, ko je Hodgkin leta 1955 odkril njegovo strukturo, je veljal za edini primer bioorganokovinskega sistema, ki se pojavlja v naravi.		Vitamin B12 je prevladujoča vrsta bioorganokovinskih spojin. Vitamin B12 je ime za skupek sorodnih encimskih kofaktorjev, med njimi jih precej vsebuje kobalt-alkilne vezi in so vključeni v biološke reakcije metilacije in 1,2-ogljikove premestitve. Še dolgo po tem, ko je Hodgkin leta 1955 odkril njegovo strukturo, je veljal za edini primer bioorganokovinskega sistema, ki se pojavlja v naravi.
	Veliko bioorganokovinskih encimov sodeluje v reakcijah, v katerih je vključen ogljikov monoksid. Ogljikov monoksid dehidrogenaza (CODH) katalizira reakcije pretvorbe voda-plin, ki proizvaja CO (skozi nikelj karboksilatni intermediat) za biosintezo acetilkoencima A. Na ta zadnji korak vpliva Ni-Fe encim CO-metilirana acetil-CoA sintaza (ACS). CODH in ACS se velikokrat pojavljata skupaj v tetraedričnem kompleksu, CO se prenese skozi tunel, metilna skupina pa ~~prihaja~~ iz metil kobaltamina.		Veliko bioorganokovinskih encimov sodeluje v reakcijah, v katerih je vključen ogljikov monoksid. Ogljikov monoksid dehidrogenaza (CODH) katalizira reakcije pretvorbe voda-plin, ki proizvaja CO (skozi nikelj karboksilatni intermediat) za biosintezo acetilkoencima A. Na ta zadnji korak vpliva Ni-Fe encim CO-metilirana acetil-CoA sintaza (ACS). CODH in ACS se velikokrat pojavljata skupaj v tetraedričnem kompleksu, kjer se CO prenese skozi tunel, metilna skupina pa pride iz metil kobaltamina.

Jaka Prelog at 10:57, 21 December 2022

2022-12-21T10:57:01Z

← Older revision		Revision as of 10:57, 21 December 2022
Line 1:		Line 1:
	''Povzeto po '''Bioorganometallic chemistry''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Bioorganometallic_chemistry		''Povzeto po '''Bioorganometallic chemistry''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Bioorganometallic_chemistry

	'''Bioorganokovinska kemija''' proučuje biološko aktivne molekule, ki imajo ogljik neposredno vezan na kovino ali polkovino. Že dolgo vemo, kako pomembni so kovinski centri kovin glavnih skupin periodnega sistema in prehodnih elementov, pri delovanju encimov in drugih biomolekul. Vendar je le majhen delež kovinskih kompleksov, ki se pojavljajo v naravi ali pa so sintetično pripravljeni v farmacevtski industriji, ''organokovinskih''; to pomeni, da vsebujejo neposredno kovalentno vez med (pol)kovino in ogljikovim atomom. Prvi, in ~~precej časa~~ edini ~~primer~~ bioorganokovinskih spojin, ki se ~~pojavljajo~~ v naravi, so bili kobalaminski kofaktorji (vitamin B12) v različnih oblikah.[1] V 21. stoletju se je z odkritjem novih bioloških sistemov, ki vsebujejo vez med ogljikom in kovino, bioorganokovinska kemija začela hitro razvijati kot poddisciplina bioorganske kemije, ki se giblje med organokovinsko kemijo in biokemijo. Biorganokovinske spojine, ki se pojavljajo v naravi, vsebujejo encime in senzorske proteine. Med njih spadajo tudi sintetične organokovinske spojine, kot so npr. nova zdravila in kontrastna sredstva (tehntecijev-99m sestamibi), ki so prav tako tudi osnova toksikologije organokovinskih kompleksov (npr. metilirano živo srebro).[2][3]		'''Bioorganokovinska kemija''' proučuje biološko aktivne molekule, ki imajo ogljik neposredno vezan na kovino ali polkovino. Že dolgo vemo, kako pomembni so kovinski centri kovin glavnih skupin periodnega sistema in prehodnih elementov, pri delovanju encimov in drugih biomolekul. Vendar je le majhen delež kovinskih kompleksov, ki se pojavljajo v naravi ali pa so sintetično pripravljeni v farmacevtski industriji, ''organokovinskih''; to pomeni, da vsebujejo neposredno kovalentno vez med (pol)kovino in ogljikovim atomom. Prvi in edini primeri bioorganokovinskih spojin, ki so se pojavljali v naravi, so bili precej časa kobalaminski kofaktorji (vitamin B12) v različnih oblikah.[1] V 21. stoletju se je z odkritjem novih bioloških sistemov, ki vsebujejo vez med ogljikom in kovino, bioorganokovinska kemija začela hitro razvijati kot poddisciplina bioorganske kemije, ki se giblje med organokovinsko kemijo in biokemijo. Biorganokovinske spojine, ki se pojavljajo v naravi, vsebujejo encime in senzorske proteine. Med njih spadajo tudi sintetične organokovinske spojine, kot so npr. nova zdravila in kontrastna sredstva (tehntecijev-99m sestamibi), ki so prav tako tudi osnova toksikologije organokovinskih kompleksov (npr. metilirano živo srebro).[2][3]
	Posledično je bioorganokovinska kemija vedno bolj pomembna v medicini in farmaciji.[4]		Posledično je bioorganokovinska kemija vedno bolj pomembna v medicini in farmaciji.[4]

Jaka Prelog: /* V medicini */

2022-12-21T10:54:17Z

V medicini

← Older revision		Revision as of 10:54, 21 December 2022
Line 22:		Line 22:
	Organokovinske spojine, ki vsebujejo živo srebro (npr.tiomersal) in arzen (npr. salvarsan) imajo dolgo zgodovino uporabe v medicini, kot neselektivni antimikotiki pred razvojem modernih antibiotikov.		Organokovinske spojine, ki vsebujejo živo srebro (npr.tiomersal) in arzen (npr. salvarsan) imajo dolgo zgodovino uporabe v medicini, kot neselektivni antimikotiki pred razvojem modernih antibiotikov.
	Titanocen diklorid kaže protirakavo delovanje, bis[(p-metoksibenzil)ciklopentadienil]titan(IV) diklorid (oz. titanocen Y) pa je trenutni kandidat za zdravljenje raka. Aromatski in ciklopentadienil kompleksi so kinetično inertne platforme za načrtovanje novih radiofarmacevtskih izdelkov.		Titanocen diklorid kaže protirakavo delovanje, bis[(p-metoksibenzil)ciklopentadienil]titan(IV) diklorid (oz. titanocen Y) pa je trenutni kandidat za zdravljenje raka. Aromatski in ciklopentadienil kompleksi so kinetično inertne platforme za načrtovanje novih radiofarmacevtskih izdelkov.
	Poleg tega so bile opravljene študije z uporabo eksogenih polsintetičnih ligandov; posebej za dopaminski prenašalec, pri čemer je posledično opazna povečana učinkovitost ~~v zvezi z vedenjem~~, ki spodbuja nagrajevanje (spodbujevalni izraz) in tvorbo navad, in sicer s spojino feniltropan. [η6-(2β-karbometoksi-3β-fenil)tropan]trikarbonilkromat.		Poleg tega so bile opravljene študije z uporabo eksogenih polsintetičnih ligandov; posebej za dopaminski prenašalec, pri čemer je posledično opazna povečana učinkovitost vedenja, ki spodbuja nagrajevanje (spodbujevalni izraz) in tvorbo navad, in sicer s spojino feniltropan. [η6-(2β-karbometoksi-3β-fenil)tropan]trikarbonilkromat.
	Aktivno se preiskujejo tudi organokovinske spojine, ki sproščajo ogljikov monoksid, zaradi njegovega pomena kot prenašalca plinov.		Aktivno se preiskujejo tudi organokovinske spojine, ki sproščajo ogljikov monoksid, zaradi njegovega pomena kot prenašalca plinov.

Jaka Prelog: /* V medicini */

2022-12-21T10:31:19Z

V medicini

← Older revision		Revision as of 10:31, 21 December 2022
Line 20:		Line 20:

	== V medicini ==		== V medicini ==
	Organokovinske spojine, ki vsebujejo živo srebro (npr.tiomersal) in arzen (npr. salvarsan) imajo dolgo zgodovino uporabe v medicini, kot neselektivni antimikotiki, pred razvojem modernih antibiotikov.		Organokovinske spojine, ki vsebujejo živo srebro (npr.tiomersal) in arzen (npr. salvarsan) imajo dolgo zgodovino uporabe v medicini, kot neselektivni antimikotiki pred razvojem modernih antibiotikov.
	Titanocen diklorid, kaže protirakavo delovanje, bis[(p-metoksibenzil)ciklopentadienil]titan(IV) diklorid (oz. titanocen Y) pa je trenutni kandidat za zdravljenje raka. Aromatski in ciklopentadienil kompleksi so kinetično inertne platforme za načrtovanje novih radiofarmacevtskih izdelkov.		Titanocen diklorid kaže protirakavo delovanje, bis[(p-metoksibenzil)ciklopentadienil]titan(IV) diklorid (oz. titanocen Y) pa je trenutni kandidat za zdravljenje raka. Aromatski in ciklopentadienil kompleksi so kinetično inertne platforme za načrtovanje novih radiofarmacevtskih izdelkov.
	Poleg tega so bile opravljene študije z uporabo eksogenih polsintetičnih ligandov; posebej za dopaminski prenašalec, pri čemer je posledično opazna povečana učinkovitost v zvezi z vedenjem, ki spodbuja nagrajevanje (spodbujevalni izraz) in tvorbo navad, in sicer s spojino feniltropan. [η6-(2β-karbometoksi-3β-fenil)tropan]trikarbonilkromat.		Poleg tega so bile opravljene študije z uporabo eksogenih polsintetičnih ligandov; posebej za dopaminski prenašalec, pri čemer je posledično opazna povečana učinkovitost v zvezi z vedenjem, ki spodbuja nagrajevanje (spodbujevalni izraz) in tvorbo navad, in sicer s spojino feniltropan. [η6-(2β-karbometoksi-3β-fenil)tropan]trikarbonilkromat.
	Aktivno se preiskujejo tudi organokovinske spojine, ki sproščajo ogljikov monoksid, zaradi njegovega pomena kot prenašalca plinov.		Aktivno se preiskujejo tudi organokovinske spojine, ki sproščajo ogljikov monoksid, zaradi njegovega pomena kot prenašalca plinov.

Jaka Prelog at 10:08, 21 December 2022

2022-12-21T10:08:22Z

← Older revision		Revision as of 10:08, 21 December 2022
Line 1:		Line 1:
	''Povzeto po '''Bioorganometallic chemistry''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Bioorganometallic_chemistry		''Povzeto po '''Bioorganometallic chemistry''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Bioorganometallic_chemistry

	'''Bioorganokovinska kemija''' proučuje biološko aktivne molekule, ki imajo ogljik neposredno vezan na kovino ali polkovino. Že dolgo vemo, kako pomembni so kovinski centri kovin glavnih skupin in prehodnih elementov, pri delovanju encimov in drugih biomolekul. Vendar je le majhen delež kovinskih kompleksov, ki se pojavljajo v naravi ali pa so sintetično pripravljeni v farmacevtski industriji, ''organokovinskih''; to pomeni, da vsebujejo neposredno kovalentno vez med (pol)kovino in ogljikovim atomom. Prvi, in precej časa edini primer bioorganokovinskih spojin, ki se pojavljajo v naravi, so bili kobalaminski kofaktorji (vitamin B12) v različnih oblikah.[1] V 21. stoletju se je z odkritjem novih bioloških sistemov, ki vsebujejo vez med ogljikom in kovino, bioorganokovinska kemija začela hitro razvijati kot poddisciplina bioorganske kemije, ki se giblje med organokovinsko kemijo in biokemijo. Biorganokovinske spojine, ki se pojavljajo v naravi, vsebujejo encime in senzorske proteine. Med njih spadajo tudi sintetične organokovinske spojine, kot so npr. nova zdravila in kontrastna sredstva (tehntecijev-99m sestamibi), ki so prav tako tudi osnova toksikologije organokovinskih kompleksov (npr. metilirano živo srebro).[2][3]		'''Bioorganokovinska kemija''' proučuje biološko aktivne molekule, ki imajo ogljik neposredno vezan na kovino ali polkovino. Že dolgo vemo, kako pomembni so kovinski centri kovin glavnih skupin periodnega sistema in prehodnih elementov, pri delovanju encimov in drugih biomolekul. Vendar je le majhen delež kovinskih kompleksov, ki se pojavljajo v naravi ali pa so sintetično pripravljeni v farmacevtski industriji, ''organokovinskih''; to pomeni, da vsebujejo neposredno kovalentno vez med (pol)kovino in ogljikovim atomom. Prvi, in precej časa edini primer bioorganokovinskih spojin, ki se pojavljajo v naravi, so bili kobalaminski kofaktorji (vitamin B12) v različnih oblikah.[1] V 21. stoletju se je z odkritjem novih bioloških sistemov, ki vsebujejo vez med ogljikom in kovino, bioorganokovinska kemija začela hitro razvijati kot poddisciplina bioorganske kemije, ki se giblje med organokovinsko kemijo in biokemijo. Biorganokovinske spojine, ki se pojavljajo v naravi, vsebujejo encime in senzorske proteine. Med njih spadajo tudi sintetične organokovinske spojine, kot so npr. nova zdravila in kontrastna sredstva (tehntecijev-99m sestamibi), ki so prav tako tudi osnova toksikologije organokovinskih kompleksov (npr. metilirano živo srebro).[2][3]
	Posledično je bioorganokovinska kemija vedno bolj pomembna v medicini in farmaciji.[4]		Posledično je bioorganokovinska kemija vedno bolj pomembna v medicini in farmaciji.[4]