Celuloza - Revision history

WikiSysop: CELULOZA moved to Celuloza: velike začetnice v naslovu

2010-12-15T08:15:46Z

CELULOZA moved to Celuloza: velike začetnice v naslovu

← Older revision	Revision as of 08:15, 15 December 2010
(No difference)

Ninas at 09:57, 13 December 2010

2010-12-13T09:57:31Z

← Older revision		Revision as of 09:57, 13 December 2010
Line 2:		Line 2:


	V sredini 19. stoletja jo je odkril in izoliral francoski kemik Anselme Payen. Je netopljiva v vodi in večini organskih topil. Topi se le v posebnih topilih, na primer v Schweizerjevem reagentu (amonijak in ~~Cu2~~+) ali v mešanici dimetilacetamida in litijevega klorida. V močnih kislinah se polimer razgradi; v koncentriranih kislinah dobimo pri povišani temperaturi posamezne molekule glukoze Človeški organizem celuloze ne more razgraditi, saj ne vsebuje encimov-celulaze, ki razgrajujejo celulozo, zato jo v prehrani štejemo med balastne snovi. Prežvekovalci lahko razgradijo celulozo in druge sorodne polisaharide, saj imajo v vampu mikroorganizme, ki cepijo vezi β-1,4. Podobno velja tudi za konje in vodne ptice, pri katerih poteka prebava celuloze s pomočjo mikroorganizmov v debelem črevesu. Je gradnik celičnih sten rastlin, kjer nastaja v procesu fotosinteze. Celuloza lahko uporabljamo za pisanje (papir), gretje (les), oblačenje (bombaž)....		V sredini 19. stoletja jo je odkril in izoliral francoski kemik Anselme Payen. Je netopljiva v vodi in večini organskih topil. Topi se le v posebnih topilih, na primer v Schweizerjevem reagentu (amonijak in baker Cu<sup>2</sup><sup>+</sup> ) ali v mešanici dimetilacetamida in litijevega klorida. V močnih kislinah se polimer razgradi; v koncentriranih kislinah dobimo pri povišani temperaturi posamezne molekule glukoze Človeški organizem celuloze ne more razgraditi, saj ne vsebuje encimov-celulaze, ki razgrajujejo celulozo, zato jo v prehrani štejemo med balastne snovi. Prežvekovalci lahko razgradijo celulozo in druge sorodne polisaharide, saj imajo v vampu mikroorganizme, ki cepijo vezi β-1,4. Podobno velja tudi za konje in vodne ptice, pri katerih poteka prebava celuloze s pomočjo mikroorganizmov v debelem črevesu. Je gradnik celičnih sten rastlin, kjer nastaja v procesu fotosinteze. Celuloza lahko uporabljamo za pisanje (papir), gretje (les), oblačenje (bombaž)....

	Njena kemijska formula je (~~C6H10O5~~)n (n pomeni število monomernih enot,ki je splošen izraz in vedno predstavlja najmanjšo enoto iz katere je sestavljena mnogo večja enota, v našem primeru celuloza) Kemijski dokaz celuloze petaka z dodatkom joda, pri čemer pride do modrega obarvanja.
			Njena kemijska formula je (C<sub>6</sub>H<sub>10</sub>O<sub>5</sub>)n (n pomeni število monomernih enot,ki je splošen izraz in vedno predstavlja najmanjšo enoto iz katere je sestavljena mnogo večja enota, v našem primeru celuloza) Kemijski dokaz celuloze petaka z dodatkom joda, pri čemer pride do modrega obarvanja.

Ninas at 09:51, 13 December 2010

2010-12-13T09:51:16Z

← Older revision		Revision as of 09:51, 13 December 2010
Line 1:		Line 1:
	Je organska molekula,ki spada med strukturne [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Disaharidi_in_oligosaharidi polisaharide]. Sestavljena je iz 15000 molekul [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Glukoza D-glukoze], ki so med seboj povezane z β-1,4-glikozidno vezjo. Takšen način vezave daje celulozi vlaknasto strukturo, ki je izredno kompaktna, kar je tudi posledica vodikovih vezi, ki se tvorijo med OH-skupinami vzporednih verig in tvorijo linearno strukturo. V sredini 19. stoletja jo je odkril in izoliral francoski kemik Anselme Payen. Je netopljiva v vodi in večini organskih topil. Topi se le v posebnih topilih, na primer v Schweizerjevem reagentu (amonijak in Cu2+) ali v mešanici dimetilacetamida in litijevega klorida. V močnih kislinah se polimer razgradi; v koncentriranih kislinah dobimo pri povišani temperaturi posamezne molekule glukoze Človeški organizem celuloze ne more razgraditi, saj ne vsebuje encimov-celulaze, ki razgrajujejo celulozo, zato jo v prehrani štejemo med balastne snovi. Prežvekovalci lahko razgradijo celulozo in druge sorodne polisaharide, saj imajo v vampu mikroorganizme, ki cepijo vezi β-1,4. Podobno velja tudi za konje in vodne ptice, pri katerih poteka prebava celuloze s pomočjo mikroorganizmov v debelem črevesu. Je gradnik celičnih sten rastlin, kjer nastaja v procesu fotosinteze. Celuloza lahko uporabljamo za pisanje (papir), gretje (les), oblačenje (bombaž).... Njena kemijska formula je (C6H10O5)n (n pomeni število monomernih enot,ki je splošen izraz in vedno predstavlja najmanjšo enoto iz katere je sestavljena mnogo večja enota, v našem primeru celuloza) Kemijski dokaz celuloze petaka z dodatkom joda, pri čemer pride do modrega obarvanja.		Je organska molekula,ki spada med strukturne [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Disaharidi_in_oligosaharidi polisaharide]. Sestavljena je iz 15000 molekul [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Glukoza D-glukoze], ki so med seboj povezane z β-1,4-glikozidno vezjo. Takšen način vezave daje celulozi vlaknasto strukturo, ki je izredno kompaktna, kar je tudi posledica vodikovih vezi, ki se tvorijo med OH-skupinami vzporednih verig in tvorijo linearno strukturo.


			V sredini 19. stoletja jo je odkril in izoliral francoski kemik Anselme Payen. Je netopljiva v vodi in večini organskih topil. Topi se le v posebnih topilih, na primer v Schweizerjevem reagentu (amonijak in Cu2+) ali v mešanici dimetilacetamida in litijevega klorida. V močnih kislinah se polimer razgradi; v koncentriranih kislinah dobimo pri povišani temperaturi posamezne molekule glukoze Človeški organizem celuloze ne more razgraditi, saj ne vsebuje encimov-celulaze, ki razgrajujejo celulozo, zato jo v prehrani štejemo med balastne snovi. Prežvekovalci lahko razgradijo celulozo in druge sorodne polisaharide, saj imajo v vampu mikroorganizme, ki cepijo vezi β-1,4. Podobno velja tudi za konje in vodne ptice, pri katerih poteka prebava celuloze s pomočjo mikroorganizmov v debelem črevesu. Je gradnik celičnih sten rastlin, kjer nastaja v procesu fotosinteze. Celuloza lahko uporabljamo za pisanje (papir), gretje (les), oblačenje (bombaž)....

			Njena kemijska formula je (C6H10O5)n (n pomeni število monomernih enot,ki je splošen izraz in vedno predstavlja najmanjšo enoto iz katere je sestavljena mnogo večja enota, v našem primeru celuloza) Kemijski dokaz celuloze petaka z dodatkom joda, pri čemer pride do modrega obarvanja.

Ninas: New page: Je organska molekula,ki spada med strukturne [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Disaharidi_in_oligosaharidi polisaharide]. Sestavljena je iz 15000 molekul [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/in...

2010-12-12T20:29:15Z

New page: Je organska molekula,ki spada med strukturne [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Disaharidi_in_oligosaharidi polisaharide]. Sestavljena je iz 15000 molekul [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/in...

New page

Je organska molekula,ki spada med strukturne [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Disaharidi_in_oligosaharidi polisaharide]. Sestavljena je iz 15000 molekul [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Glukoza D-glukoze], ki so med seboj povezane z β-1,4-glikozidno vezjo. Takšen način vezave daje celulozi vlaknasto strukturo, ki je izredno kompaktna, kar je tudi posledica vodikovih vezi, ki se tvorijo med OH-skupinami vzporednih verig in tvorijo linearno strukturo. V sredini 19. stoletja jo je odkril in izoliral francoski kemik Anselme Payen. Je netopljiva v vodi in večini organskih topil. Topi se le v posebnih topilih, na primer v Schweizerjevem reagentu (amonijak in Cu2+) ali v mešanici dimetilacetamida in litijevega klorida. V močnih kislinah se polimer razgradi; v koncentriranih kislinah dobimo pri povišani temperaturi posamezne molekule glukoze Človeški organizem celuloze ne more razgraditi, saj ne vsebuje encimov-celulaze, ki razgrajujejo celulozo, zato jo v prehrani štejemo med balastne snovi. Prežvekovalci lahko razgradijo celulozo in druge sorodne polisaharide, saj imajo v vampu mikroorganizme, ki cepijo vezi β-1,4. Podobno velja tudi za konje in vodne ptice, pri katerih poteka prebava celuloze s pomočjo mikroorganizmov v debelem črevesu. Je gradnik celičnih sten rastlin, kjer nastaja v procesu fotosinteze. Celuloza lahko uporabljamo za pisanje (papir), gretje (les), oblačenje (bombaž).... Njena kemijska formula je (C6H10O5)n (n pomeni število monomernih enot,ki je splošen izraz in vedno predstavlja najmanjšo enoto iz katere je sestavljena mnogo večja enota, v našem primeru celuloza) Kemijski dokaz celuloze petaka z dodatkom joda, pri čemer pride do modrega obarvanja.

Viri:

1. Veliki splošni leksikon, stran 613, DZS, 2006

2. Young, Raymond (1986). Cellulose structure modification and hydrolysis. New York: Wiley. ISBN 0471827614.

3. [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Celi%C4%8Dna_stena celična stena]

4. http://sl.wikipedia.org/wiki/Celuloza

5. [http://www.minet.si/kemija/lekcije.php?c=2&id=193 slikovna povezava]

6. Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005

7. http://www.zbirka.si/celuloza/

[[Category:LEX]]