Dimetildiklorosilan - Revision history

ZarjaU at 20:48, 20 May 2023

2023-05-20T20:48:23Z

← Older revision		Revision as of 20:48, 20 May 2023
Line 9:		Line 9:

	Pri Rochowovi sintezi je metilklorid prehajal skozi segreto cev, napolnjeno z zmletim silicijem in bakrovim(I) kloridom.<ref name=Rochow>U. Lauter, S. W. Kantor, K. Schmidt-Rohr, W. J. MacKnight: Vinyl-Substituted Silphenylene Siloxane Copolymers: Novel High-Temperature Elastomers, Macromolecules. 1999, 32, str. 3426-3431.</ref> Pri sedanji industrijski metodi se fino zmleti silicij nahaja v reaktorju s tekočim slojem pri približno 300 °C. Katalizator se uporablja kot Cu<sub>2</sub>O. Metilklorid se nato pretaka skozi reaktor, pri čemer nastaja predvsem dimetildiklorosilan.		Pri Rochowovi sintezi je metilklorid prehajal skozi segreto cev, napolnjeno z zmletim silicijem in bakrovim(I) kloridom.<ref name=Rochow>U. Lauter, S. W. Kantor, K. Schmidt-Rohr, W. J. MacKnight: Vinyl-Substituted Silphenylene Siloxane Copolymers: Novel High-Temperature Elastomers, Macromolecules. 1999, 32, str. 3426-3431.</ref> Pri sedanji industrijski metodi se fino zmleti silicij nahaja v reaktorju s tekočim slojem pri približno 300 °C. Katalizator se uporablja kot Cu<sub>2</sub>O. Metilklorid se nato pretaka skozi reaktor, pri čemer nastaja predvsem dimetildiklorosilan.
	2 CH<sub>3</sub>Cl + Si → (CH<sub>3</sub>Cl)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>
			:2 CH<sub>3</sub>Cl + Si → (CH<sub>3</sub>Cl)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>

	Mehanizem neposredne sinteze ni znan, vendar je bakrov katalizator bistvenega pomena za potek reakcije.		Mehanizem neposredne sinteze ni znan, vendar je bakrov katalizator bistvenega pomena za potek reakcije.
	Poleg dimetildiklorosilana so produkti te reakcije še CH<sub>3</sub>SiCl<sub>3</sub>, CH<sub>3</sub>SiHCl<sub>2</sub> in (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl, ki jih ločimo med seboj s frakcijsko destilacijo. Donosi in vrelišča teh produktov so prikazani v naslednji tabeli.<ref name=Mitra>A. Mitra, D. A. Atwood: Polysiloxanes and Polysilanes, Encyclopedia of Inorganic Chemistry Online, 2. izdaja. New Jersey, Wiley 2005.</ref>		Poleg dimetildiklorosilana so produkti te reakcije še CH<sub>3</sub>SiCl<sub>3</sub>, CH<sub>3</sub>SiHCl<sub>2</sub> in (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl, ki jih ločimo med seboj s frakcijsko destilacijo. Donosi in vrelišča teh produktov so prikazani v naslednji tabeli.<ref name=Mitra>A. Mitra, D. A. Atwood: Polysiloxanes and Polysilanes, Encyclopedia of Inorganic Chemistry Online, 2. izdaja. New Jersey, Wiley 2005.</ref>

	Spojina Donos (%) Vrelišče (°C)		{\| class="wikitable" border="1"
	(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub> 80–90 70.0		\|-
	CH<sub>3</sub>SiCl<sub>3</sub> 5–15 65.7		! Spojina
	CH<sub>3</sub>SiHCl<sub>2</sub> 3–5 40.7		! Donos (%)
	(CH<sub>3</sub>)<sub>3</sub>SiCl 3–5 57.3		! Vrelišče (°C)
			\|-
			\| (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>
			\| 80–90
			\| 70.0
			\|-
			\| CH<sub>3</sub>SiCl<sub>3</sub>
			\| 5–15
			\| 65.7
			\|-
			\| CH<sub>3</sub>SiHCl<sub>2</sub>
			\| 3–5
			\| 40.7
			\|-
			\| (CH<sub>3</sub>)<sub>3</sub>SiCl
			\| 3–5
			\| 57.3
			\|}


	Glavne reakcije*		=Glavne reakcije=

	Dimetildiklorosilan hidrolizira in tvori linearne in ciklične silikone, spojine, ki vsebujejo Si-O ogrodje. Dolžina nastalega polimera je odvisna od koncentracije skupin, ki zaključujejo verigo in so dodane reakcijski zmesi. Hitrost reakcije je odvisna od prenosa reagentov prek fazne meje med vodno in organsko fazo, zato je reakcija najučinkovitejša v turbulentnih pogojih. Reakcijsko sredstvo lahko še dodatno spreminjamo, da bi povečali izkoristek določenega produkta.		Dimetildiklorosilan hidrolizira in tvori linearne in ciklične silikone, spojine, ki vsebujejo Si-O ogrodje. Dolžina nastalega polimera je odvisna od koncentracije skupin, ki zaključujejo verigo in so dodane reakcijski zmesi. Hitrost reakcije je odvisna od prenosa reagentov prek fazne meje med vodno in organsko fazo, zato je reakcija najučinkovitejša v turbulentnih pogojih. Reakcijsko sredstvo lahko še dodatno spreminjamo, da bi povečali izkoristek določenega produkta.
	n(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub> + nH<sub>2</sub>O → [(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiO]n + 2nHCl
	m(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub> + (m+1)H<sub>2</sub>O → HO[Si(CH<sub>3</sub>)2O]mH + 2mHCl		:n(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub> + nH<sub>2</sub>O → [(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiO]n + 2nHCl
			:m(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub> + (m+1)H<sub>2</sub>O → HO[Si(CH<sub>3</sub>)2O]mH + 2mHCl

	Dimetildiklorosilan reagira z metanolom, pri čemer nastajajo dimetoksidimetilsilani.		Dimetildiklorosilan reagira z metanolom, pri čemer nastajajo dimetoksidimetilsilani.

	(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub> + 2CH<sub>3</sub>OH → (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Si(OCH<sub>3</sub>)<sub>2</sub> + 2HCl		:(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub> + 2CH<sub>3</sub>OH → (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Si(OCH<sub>3</sub>)<sub>2</sub> + 2HCl

	Čeprav je hidroliza dimetoksidimetilsilanov počasnejša, je ugodnejša, kadar je neželjen stranski produkt klorovodikova kislina:<ref name=Mitra/>		Čeprav je hidroliza dimetoksidimetilsilanov počasnejša, je ugodnejša, kadar je neželjen stranski produkt klorovodikova kislina:<ref name=Mitra/>
	n(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Si(OCH<sub>3</sub>)<sub>2</sub> + nH<sub>2</sub>O → [(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiO]n + 2nCH<sub>3</sub>OH
	Ker se dimetildiklorosilan zlahka hidrolizira, se z njim ne sme ravnati na zraku. Ena od metod za odpravo te težave je pretvorba v manj reaktiven bis(dimetilamino)silan.		:n(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Si(OCH<sub>3</sub>)<sub>2</sub> + nH<sub>2</sub>O → [(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiO]n + 2nCH<sub>3</sub>OH
	(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub> + 4HN(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub> → (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Si[N(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>]<sub>2</sub> + 2H<sub>2</sub>N(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Cl
			Ker se dimetildiklorosilan zlahka hidrolizira, se z njim ne sme ravnati na zraku. Ena od metod za odpravo te težave je pretvorba v manj reaktiven bis(dimetilamino)silan.

			:(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub> + 4HN(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub> → (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Si[N(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>]<sub>2</sub> + 2H<sub>2</sub>N(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Cl

	Druga prednost pretvorbe dimetildiklorosilana v bis(dimetilamino)silan je, da v kombinaciji z disilanolnim komonomerom tvori natančno alternirajoč polimer.<ref name=Lauter>U. Lauter, S. W. Kantor, K. Schmidt-Rohr, W. J. MacKnight: Vinyl-Substituted Silphenylene Siloxane Copolymers: Novel High-Temperature Elastomers, Macromolecules. 1999, 32, str. 3426-3431.</ref>A. Mitra, D. A. Atwood: Polysiloxanes and Polysilanes, Encyclopedia of Inorganic Chemistry Online, 2. izdaja. New Jersey, Wiley 2005.</ref>		Druga prednost pretvorbe dimetildiklorosilana v bis(dimetilamino)silan je, da v kombinaciji z disilanolnim komonomerom tvori natančno alternirajoč polimer.<ref name=Lauter>U. Lauter, S. W. Kantor, K. Schmidt-Rohr, W. J. MacKnight: Vinyl-Substituted Silphenylene Siloxane Copolymers: Novel High-Temperature Elastomers, Macromolecules. 1999, 32, str. 3426-3431.</ref>A. Mitra, D. A. Atwood: Polysiloxanes and Polysilanes, Encyclopedia of Inorganic Chemistry Online, 2. izdaja. New Jersey, Wiley 2005.</ref>

	n(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Si[N(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>]<sub>2</sub> + nHO(CH<sub>2</sub>)<sub>2</sub>SiRSi(CH<sub>2</sub>)<sub>2</sub>OH → [(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiO(CH<sub>2</sub>)<sub>2</sub>SiRSi(CH<sub>2</sub>)<sub>2</sub>O]n + 2nHN(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>		:n(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Si[N(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>]<sub>2</sub> + nHO(CH<sub>2</sub>)<sub>2</sub>SiRSi(CH<sub>2</sub>)<sub>2</sub>OH → [(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiO(CH<sub>2</sub>)<sub>2</sub>SiRSi(CH<sub>2</sub>)<sub>2</sub>O]n + 2nHN(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>

	Kovinski natrij se lahko uporabi za polimerizacijo dimetildiklorosilana, pri čemer nastanejo polisilanske verige s Si-Si ogrodjem. Na primer, dodekametilcikloheksasilan se lahko pripravi na naslednji način:<ref name=West>R. West, L. Brough, W. Wojnowski: Dodecamethylcyclohexasilane, Inorganic Syntheses. 1979, 19, str. 265–268.</ref>		Kovinski natrij se lahko uporabi za polimerizacijo dimetildiklorosilana, pri čemer nastanejo polisilanske verige s Si-Si ogrodjem. Na primer, dodekametilcikloheksasilan se lahko pripravi na naslednji način:<ref name=West>R. West, L. Brough, W. Wojnowski: Dodecamethylcyclohexasilane, Inorganic Syntheses. 1979, 19, str. 265–268.</ref>

	6 (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub> + 12 M → ((CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Si)<sub>6</sub> + 12 MCl		:6 (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub> + 12 M → ((CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Si)<sub>6</sub> + 12 MCl

	Pri reakciji nastaneta tudi polidimetilsilan in dekametilpentasilan. Za prilagoditev lastnosti polimera lahko dodamo različne vrste prekurzorjev diklorosilana, kot je Ph<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub><ref name=West/>		Pri reakciji nastaneta tudi polidimetilsilan in dekametilpentasilan. Za prilagoditev lastnosti polimera lahko dodamo različne vrste prekurzorjev diklorosilana, kot je Ph<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub><ref name=West/>
	V organski sintezi se (skupaj s svojim bližnjim sorodnikom difenildiklorosilanom) uporablja kot zaščitna skupina za gem-diole.		V organski sintezi se (skupaj s svojim bližnjim sorodnikom difenildiklorosilanom) uporablja kot zaščitna skupina za gem-diole.

ZarjaU: /* Viri in literatura */

2023-05-20T20:29:30Z

Viri in literatura

← Older revision		Revision as of 20:29, 20 May 2023
Line 48:		Line 48:
	=Viri in literatura=		=Viri in literatura=
	<references />		<references />
	~~#H. Sakurai: Silicon, Organosilicon Chemistry. Encyclopedia of Inorganic Chemistry, 2. izdaja. New Jersey, Wiley 2005.~~
	~~#E. G. Rochow, W. S. Tatlock: Dimethyldichlorosilane, Inorg. Synth. 1950, 3, str. 56–58.~~
	~~#A. Mitra, D. A. Atwood: Polysiloxanes and Polysilanes, Encyclopedia of Inorganic Chemistry Online, 2. izdaja. New Jersey, Wiley 2005.~~
	~~#U. Lauter, S. W. Kantor, K. Schmidt-Rohr, W. J. MacKnight: Vinyl-Substituted Silphenylene Siloxane Copolymers: Novel High-Temperature Elastomers, Macromolecules. 1999, 32, str. 3426-3431.~~
	~~#R. West, L. Brough, W. Wojnowski: Dodecamethylcyclohexasilane, Inorganic Syntheses. 1979, 19, str. 265–268.~~
	~~#H. Monjushiro, M. Hatta, H. Watari: Size sorting of biological micro-particles by Newton-ring nano-gap device, Journal of Chromatography A. 2005, 1106, str. 205-210.~~

ZarjaU at 20:29, 20 May 2023

2023-05-20T20:29:07Z

ZarjaU: /* Priprava */

2023-05-20T20:22:27Z

Priprava

← Older revision		Revision as of 20:22, 20 May 2023
Line 11:		Line 11:
	2 CH<sub>3</sub>Cl + Si → (CH<sub>3</sub>Cl)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>		2 CH<sub>3</sub>Cl + Si → (CH<sub>3</sub>Cl)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>
	Mehanizem neposredne sinteze ni znan, vendar je bakrov katalizator bistvenega pomena za potek reakcije.		Mehanizem neposredne sinteze ni znan, vendar je bakrov katalizator bistvenega pomena za potek reakcije.
	Poleg dimetildiklorosilana so produkti te reakcije še CH<sub>3</sub>SiCl<sub>3</sub>, CH<sub>3</sub>SiHCl<sub>2</sub> in (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl, ki jih ločimo med seboj s frakcijsko destilacijo. Donosi in vrelišča teh produktov so prikazani v naslednji tabeli.~~<ref name=Lauter/>~~		Poleg dimetildiklorosilana so produkti te reakcije še CH<sub>3</sub>SiCl<sub>3</sub>, CH<sub>3</sub>SiHCl<sub>2</sub> in (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl, ki jih ločimo med seboj s frakcijsko destilacijo. Donosi in vrelišča teh produktov so prikazani v naslednji tabeli.

	Spojina Donos (%) Vrelišče (°C)		Spojina Donos (%) Vrelišče (°C)

ZarjaU: /* Priprava */

2023-05-20T20:21:12Z

Priprava

← Older revision		Revision as of 20:21, 20 May 2023
Line 8:		Line 8:
	=Priprava=		=Priprava=

	Pri Rochowovi sintezi je metilklorid prehajal skozi segreto cev, napolnjeno z zmletim silicijem in bakrovim(I) kloridom.<ref name=~~Lauter~~>U. Lauter, S. W. Kantor, K. Schmidt-Rohr, W. J. MacKnight: Vinyl-Substituted Silphenylene Siloxane Copolymers: Novel High-Temperature Elastomers, Macromolecules. 1999, 32, str. 3426-3431.</ref> Pri sedanji industrijski metodi se fino zmleti silicij nahaja v reaktorju s tekočim slojem pri približno 300 °C. Katalizator se uporablja kot Cu<sub>2</sub>O. Metilklorid se nato pretaka skozi reaktor, pri čemer nastaja predvsem dimetildiklorosilan.		Pri Rochowovi sintezi je metilklorid prehajal skozi segreto cev, napolnjeno z zmletim silicijem in bakrovim(I) kloridom.<ref name=Rochow>U. Lauter, S. W. Kantor, K. Schmidt-Rohr, W. J. MacKnight: Vinyl-Substituted Silphenylene Siloxane Copolymers: Novel High-Temperature Elastomers, Macromolecules. 1999, 32, str. 3426-3431.</ref> Pri sedanji industrijski metodi se fino zmleti silicij nahaja v reaktorju s tekočim slojem pri približno 300 °C. Katalizator se uporablja kot Cu<sub>2</sub>O. Metilklorid se nato pretaka skozi reaktor, pri čemer nastaja predvsem dimetildiklorosilan.
	2 CH<sub>3</sub>Cl + Si → (CH<sub>3</sub>Cl)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>		2 CH<sub>3</sub>Cl + Si → (CH<sub>3</sub>Cl)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>
	Mehanizem neposredne sinteze ni znan, vendar je bakrov katalizator bistvenega pomena za potek reakcije.		Mehanizem neposredne sinteze ni znan, vendar je bakrov katalizator bistvenega pomena za potek reakcije.

ZarjaU: /* Zgodovina */

2023-05-20T20:20:38Z

Zgodovina

← Older revision		Revision as of 20:20, 20 May 2023
Line 4:		Line 4:

	O prvih organsko silicijevih spojinah sta prvič poročala Charles Friedel in James Crafts leta 1863, ki sta iz dietilcinka in silicijevega tetraklorida sintetizirala tetraetilsilan.<ref name=Sakurai>H. Sakurai: Silicon, Organosilicon Chemistry. Encyclopedia of Inorganic Chemistry, 2. izdaja. New Jersey, Wiley 2005.</ref> Večji napredek v kemiji organsko silicijevih spojin je bil dosežen šele, ko je Frederick Kipping s svojimi študenti začel eksperimentirati z diorganodiklorosilani (R<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>), ki so bili pripravljeni z reakcijo silicijevega tetraklorida z Grignardovimi reagenti. Za žalost je imela ta metoda veliko eksperimentalnih težav.<ref name=Rochow>E. G. Rochow, W. S. Tatlock: Dimethyldichlorosilane, Inorg. Synth. 1950, 3, str. 56–58.</ref>		O prvih organsko silicijevih spojinah sta prvič poročala Charles Friedel in James Crafts leta 1863, ki sta iz dietilcinka in silicijevega tetraklorida sintetizirala tetraetilsilan.<ref name=Sakurai>H. Sakurai: Silicon, Organosilicon Chemistry. Encyclopedia of Inorganic Chemistry, 2. izdaja. New Jersey, Wiley 2005.</ref> Večji napredek v kemiji organsko silicijevih spojin je bil dosežen šele, ko je Frederick Kipping s svojimi študenti začel eksperimentirati z diorganodiklorosilani (R<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>), ki so bili pripravljeni z reakcijo silicijevega tetraklorida z Grignardovimi reagenti. Za žalost je imela ta metoda veliko eksperimentalnih težav.<ref name=Rochow>E. G. Rochow, W. S. Tatlock: Dimethyldichlorosilane, Inorg. Synth. 1950, 3, str. 56–58.</ref>
	V tridesetih letih 20. stoletja se je povpraševanje po silikonih povečalo zaradi potrebe po boljših izolatorjih za električne motorje in tesnilnih materialih za letalske motorje, s tem pa tudi potreba po učinkovitejši sintezi dimetildiklorosilana. Da bi rešili ta problem, so družbe General Electric, Corning Glass Works in Dow Chemical Company sklenile partnerstvo, ki je na koncu preraslo v družbo Dow Corning Company. V letih 1941-1942 sta Eugene G. Rochow, kemik iz podjetja General Electric, in Richard Müller, ki sta neodvisno delala v Nemčiji, našla alternativno sintezo dimetildiklorosilana, ki je omogočila njegovo industrijsko proizvodnjo. V tridesetih letih 20. stoletja se je povpraševanje po silikonih povečalo zaradi potrebe po boljših izolatorjih za električne motorje in tesnilnih materialih za letalske motorje, s tem pa tudi potreba po učinkovitejši sintezi dimetildiklorosilana. in Richard Müller, ki sta neodvisno delala v Nemčiji, našla alternativno sintezo dimetildiklorosilana, ki je omogočila njegovo industrijsko proizvodnjo.<ref name=~~Rochow~~/>Ta neposredna sinteza ali neposredni postopek, ki se uporablja v današnji industriji, vključuje reakcijo elementarnega silicija z metilkloridom v prisotnosti bakrovega katalizatorja.		V tridesetih letih 20. stoletja se je povpraševanje po silikonih povečalo zaradi potrebe po boljših izolatorjih za električne motorje in tesnilnih materialih za letalske motorje, s tem pa tudi potreba po učinkovitejši sintezi dimetildiklorosilana. Da bi rešili ta problem, so družbe General Electric, Corning Glass Works in Dow Chemical Company sklenile partnerstvo, ki je na koncu preraslo v družbo Dow Corning Company. V letih 1941-1942 sta Eugene G. Rochow, kemik iz podjetja General Electric, in Richard Müller, ki sta neodvisno delala v Nemčiji, našla alternativno sintezo dimetildiklorosilana, ki je omogočila njegovo industrijsko proizvodnjo. V tridesetih letih 20. stoletja se je povpraševanje po silikonih povečalo zaradi potrebe po boljših izolatorjih za električne motorje in tesnilnih materialih za letalske motorje, s tem pa tudi potreba po učinkovitejši sintezi dimetildiklorosilana. in Richard Müller, ki sta neodvisno delala v Nemčiji, našla alternativno sintezo dimetildiklorosilana, ki je omogočila njegovo industrijsko proizvodnjo.<ref name=Sakurai/>Ta neposredna sinteza ali neposredni postopek, ki se uporablja v današnji industriji, vključuje reakcijo elementarnega silicija z metilkloridom v prisotnosti bakrovega katalizatorja.

	=Priprava=		=Priprava=

ZarjaU: /* Priprava */

2023-05-20T20:16:04Z

Priprava

← Older revision		Revision as of 20:16, 20 May 2023
Line 29:		Line 29:

	(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub> + 2CH<sub>3</sub>OH → (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Si(OCH<sub>3</sub>)<sub>2</sub> + 2HCl		(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub> + 2CH<sub>3</sub>OH → (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Si(OCH<sub>3</sub>)<sub>2</sub> + 2HCl
	Čeprav je hidroliza dimetoksidimetilsilanov počasnejša, je ugodnejša, kadar je neželjen stranski produkt klorovodikova kislina:<ref>A. Mitra, D. A. Atwood: Polysiloxanes and Polysilanes, Encyclopedia of Inorganic Chemistry Online, 2. izdaja. New Jersey, Wiley 2005.</ref>		Čeprav je hidroliza dimetoksidimetilsilanov počasnejša, je ugodnejša, kadar je neželjen stranski produkt klorovodikova kislina:<ref name=Mitra>A. Mitra, D. A. Atwood: Polysiloxanes and Polysilanes, Encyclopedia of Inorganic Chemistry Online, 2. izdaja. New Jersey, Wiley 2005.</ref>
	n(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Si(OCH<sub>3</sub>)<sub>2</sub> + nH<sub>2</sub>O → [(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiO]n + 2nCH<sub>3</sub>OH		n(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>Si(OCH<sub>3</sub>)<sub>2</sub> + nH<sub>2</sub>O → [(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiO]n + 2nCH<sub>3</sub>OH
	Ker se dimetildiklorosilan zlahka hidrolizira, se z njim ne sme ravnati na zraku. Ena od metod za		Ker se dimetildiklorosilan zlahka hidrolizira, se z njim ne sme ravnati na zraku. Ena od metod za

ZarjaU: /* Priprava */

2023-05-20T20:14:46Z

Priprava

← Older revision		Revision as of 20:14, 20 May 2023
Line 8:		Line 8:
	=Priprava=		=Priprava=

	Pri Rochowovi sintezi je metilklorid prehajal skozi segreto cev, napolnjeno z zmletim silicijem in bakrovim(I) kloridom.<ref name=Lauter>U. Lauter, S. W. Kantor, K. Schmidt-Rohr, W. J. MacKnight: Vinyl-Substituted Silphenylene Siloxane Copolymers: Novel High-Temperature Elastomers, Macromolecules. 1999, 32, str. 3426-3431.</ref> Pri sedanji industrijski metodi se fino zmleti silicij nahaja v reaktorju s tekočim slojem pri približno 300 °C. Katalizator se uporablja kot Cu<~~ref~~>2</~~ref~~>O. Metilklorid se nato pretaka skozi reaktor, pri čemer nastaja predvsem dimetildiklorosilan.		Pri Rochowovi sintezi je metilklorid prehajal skozi segreto cev, napolnjeno z zmletim silicijem in bakrovim(I) kloridom.<ref name=Lauter>U. Lauter, S. W. Kantor, K. Schmidt-Rohr, W. J. MacKnight: Vinyl-Substituted Silphenylene Siloxane Copolymers: Novel High-Temperature Elastomers, Macromolecules. 1999, 32, str. 3426-3431.</ref> Pri sedanji industrijski metodi se fino zmleti silicij nahaja v reaktorju s tekočim slojem pri približno 300 °C. Katalizator se uporablja kot Cu<sub>2</sub>O. Metilklorid se nato pretaka skozi reaktor, pri čemer nastaja predvsem dimetildiklorosilan.
	2 CH<sub>3</sub>Cl + Si → (CH<sub>3</sub>Cl)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>		2 CH<sub>3</sub>Cl + Si → (CH<sub>3</sub>Cl)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>
	Mehanizem neposredne sinteze ni znan, vendar je bakrov katalizator bistvenega pomena za potek reakcije.		Mehanizem neposredne sinteze ni znan, vendar je bakrov katalizator bistvenega pomena za potek reakcije.

ZarjaU: /* Priprava */

2023-05-20T20:14:29Z

Priprava

← Older revision		Revision as of 20:14, 20 May 2023
Line 8:		Line 8:
	=Priprava=		=Priprava=

	Pri Rochowovi sintezi je metilklorid prehajal skozi segreto cev, napolnjeno z zmletim silicijem in bakrovim(I) kloridom.<ref name=Lauter>U. Lauter, S. W. Kantor, K. Schmidt-Rohr, W. J. MacKnight: Vinyl-Substituted Silphenylene Siloxane Copolymers: Novel High-Temperature Elastomers, Macromolecules. 1999, 32, str. 3426-3431.</ref> Pri sedanji industrijski metodi se fino zmleti silicij nahaja v reaktorju s tekočim slojem pri približno 300 °C. Katalizator se uporablja kot Cu<ref>2</ref> O. Metilklorid se nato pretaka skozi reaktor, pri čemer nastaja predvsem dimetildiklorosilan.		Pri Rochowovi sintezi je metilklorid prehajal skozi segreto cev, napolnjeno z zmletim silicijem in bakrovim(I) kloridom.<ref name=Lauter>U. Lauter, S. W. Kantor, K. Schmidt-Rohr, W. J. MacKnight: Vinyl-Substituted Silphenylene Siloxane Copolymers: Novel High-Temperature Elastomers, Macromolecules. 1999, 32, str. 3426-3431.</ref> Pri sedanji industrijski metodi se fino zmleti silicij nahaja v reaktorju s tekočim slojem pri približno 300 °C. Katalizator se uporablja kot Cu<ref>2</ref>O. Metilklorid se nato pretaka skozi reaktor, pri čemer nastaja predvsem dimetildiklorosilan.
	2 CH<sub>3</sub>Cl + Si → (CH<sub>3</sub>Cl)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>		2 CH<sub>3</sub>Cl + Si → (CH<sub>3</sub>Cl)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>
	Mehanizem neposredne sinteze ni znan, vendar je bakrov katalizator bistvenega pomena za potek reakcije.		Mehanizem neposredne sinteze ni znan, vendar je bakrov katalizator bistvenega pomena za potek reakcije.

ZarjaU at 20:13, 20 May 2023

2023-05-20T20:13:22Z

← Older revision		Revision as of 20:13, 20 May 2023
Line 3:		Line 3:
	=Zgodovina=		=Zgodovina=

	O prvih organsko silicijevih spojinah sta prvič poročala Charles Friedel in James Crafts leta 1863, ki sta iz dietilcinka in silicijevega tetraklorida sintetizirala tetraetilsilan.<ref>H. Sakurai: Silicon, Organosilicon Chemistry. Encyclopedia of Inorganic Chemistry, 2. izdaja. New Jersey, Wiley 2005.</ref> Večji napredek v kemiji organsko silicijevih spojin je bil dosežen šele, ko je Frederick Kipping s svojimi študenti začel eksperimentirati z diorganodiklorosilani (R<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>), ki so bili pripravljeni z reakcijo silicijevega tetraklorida z Grignardovimi reagenti. Za žalost je imela ta metoda veliko eksperimentalnih težav.<ref name=Rochow>E. G. Rochow, W. S. Tatlock: Dimethyldichlorosilane, Inorg. Synth. 1950, 3, str. 56–58.</ref>		O prvih organsko silicijevih spojinah sta prvič poročala Charles Friedel in James Crafts leta 1863, ki sta iz dietilcinka in silicijevega tetraklorida sintetizirala tetraetilsilan.<ref name=Sakurai>H. Sakurai: Silicon, Organosilicon Chemistry. Encyclopedia of Inorganic Chemistry, 2. izdaja. New Jersey, Wiley 2005.</ref> Večji napredek v kemiji organsko silicijevih spojin je bil dosežen šele, ko je Frederick Kipping s svojimi študenti začel eksperimentirati z diorganodiklorosilani (R<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>), ki so bili pripravljeni z reakcijo silicijevega tetraklorida z Grignardovimi reagenti. Za žalost je imela ta metoda veliko eksperimentalnih težav.<ref name=Rochow>E. G. Rochow, W. S. Tatlock: Dimethyldichlorosilane, Inorg. Synth. 1950, 3, str. 56–58.</ref>
	V tridesetih letih 20. stoletja se je povpraševanje po silikonih povečalo zaradi potrebe po boljših izolatorjih za električne motorje in tesnilnih materialih za letalske motorje, s tem pa tudi potreba po učinkovitejši sintezi dimetildiklorosilana. Da bi rešili ta problem, so družbe General Electric, Corning Glass Works in Dow Chemical Company sklenile partnerstvo, ki je na koncu preraslo v družbo Dow Corning Company. V letih 1941-1942 sta Eugene G. Rochow, kemik iz podjetja General Electric, in Richard Müller, ki sta neodvisno delala v Nemčiji, našla alternativno sintezo dimetildiklorosilana, ki je omogočila njegovo industrijsko proizvodnjo. V tridesetih letih 20. stoletja se je povpraševanje po silikonih povečalo zaradi potrebe po boljših izolatorjih za električne motorje in tesnilnih materialih za letalske motorje, s tem pa tudi potreba po učinkovitejši sintezi dimetildiklorosilana. in Richard Müller, ki sta neodvisno delala v Nemčiji, našla alternativno sintezo dimetildiklorosilana, ki je omogočila njegovo industrijsko proizvodnjo.<ref name=Rochow/>Ta neposredna sinteza ali neposredni postopek, ki se uporablja v današnji industriji, vključuje reakcijo elementarnega silicija z metilkloridom v prisotnosti bakrovega katalizatorja.		V tridesetih letih 20. stoletja se je povpraševanje po silikonih povečalo zaradi potrebe po boljših izolatorjih za električne motorje in tesnilnih materialih za letalske motorje, s tem pa tudi potreba po učinkovitejši sintezi dimetildiklorosilana. Da bi rešili ta problem, so družbe General Electric, Corning Glass Works in Dow Chemical Company sklenile partnerstvo, ki je na koncu preraslo v družbo Dow Corning Company. V letih 1941-1942 sta Eugene G. Rochow, kemik iz podjetja General Electric, in Richard Müller, ki sta neodvisno delala v Nemčiji, našla alternativno sintezo dimetildiklorosilana, ki je omogočila njegovo industrijsko proizvodnjo. V tridesetih letih 20. stoletja se je povpraševanje po silikonih povečalo zaradi potrebe po boljših izolatorjih za električne motorje in tesnilnih materialih za letalske motorje, s tem pa tudi potreba po učinkovitejši sintezi dimetildiklorosilana. in Richard Müller, ki sta neodvisno delala v Nemčiji, našla alternativno sintezo dimetildiklorosilana, ki je omogočila njegovo industrijsko proizvodnjo.<ref name=Rochow/>Ta neposredna sinteza ali neposredni postopek, ki se uporablja v današnji industriji, vključuje reakcijo elementarnega silicija z metilkloridom v prisotnosti bakrovega katalizatorja.

	=Priprava=		=Priprava=

	Pri Rochowovi sintezi je metilklorid prehajal skozi segreto cev, napolnjeno z zmletim silicijem in bakrovim(I) kloridom.<ref>U. Lauter, S. W. Kantor, K. Schmidt-Rohr, W. J. MacKnight: Vinyl-Substituted Silphenylene Siloxane Copolymers: Novel High-Temperature Elastomers, Macromolecules. 1999, 32, str. 3426-3431.</ref> Pri sedanji industrijski metodi se fino zmleti silicij nahaja v reaktorju s tekočim slojem pri približno 300 °C. Katalizator se uporablja kot Cu<ref>2</ref> O. Metilklorid se nato pretaka skozi reaktor, pri čemer nastaja predvsem dimetildiklorosilan.		Pri Rochowovi sintezi je metilklorid prehajal skozi segreto cev, napolnjeno z zmletim silicijem in bakrovim(I) kloridom.<ref name=Lauter>U. Lauter, S. W. Kantor, K. Schmidt-Rohr, W. J. MacKnight: Vinyl-Substituted Silphenylene Siloxane Copolymers: Novel High-Temperature Elastomers, Macromolecules. 1999, 32, str. 3426-3431.</ref> Pri sedanji industrijski metodi se fino zmleti silicij nahaja v reaktorju s tekočim slojem pri približno 300 °C. Katalizator se uporablja kot Cu<ref>2</ref> O. Metilklorid se nato pretaka skozi reaktor, pri čemer nastaja predvsem dimetildiklorosilan.
	2 CH<sub>3</sub>Cl + Si → (CH<sub>3</sub>Cl)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>		2 CH<sub>3</sub>Cl + Si → (CH<sub>3</sub>Cl)<sub>2</sub>SiCl<sub>2</sub>
	Mehanizem neposredne sinteze ni znan, vendar je bakrov katalizator bistvenega pomena za potek reakcije.		Mehanizem neposredne sinteze ni znan, vendar je bakrov katalizator bistvenega pomena za potek reakcije.
	Poleg dimetildiklorosilana so produkti te reakcije še CH<sub>3</sub>SiCl<sub>3</sub>, CH<sub>3</sub>SiHCl<sub>2</sub> in (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl, ki jih ločimo med seboj s frakcijsko destilacijo. Donosi in vrelišča teh produktov so prikazani v naslednji tabeli.<ref~~>U.~~ Lauter~~, S. W. Kantor, K. Schmidt-Rohr, W. J. MacKnight: Vinyl-Substituted Silphenylene Siloxane Copolymers: Novel High-Temperature Elastomers, Macromolecules. 1999, 32, str. 3426-3431.<~~/~~ref~~>		Poleg dimetildiklorosilana so produkti te reakcije še CH<sub>3</sub>SiCl<sub>3</sub>, CH<sub>3</sub>SiHCl<sub>2</sub> in (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>SiCl, ki jih ločimo med seboj s frakcijsko destilacijo. Donosi in vrelišča teh produktov so prikazani v naslednji tabeli.<ref name=Lauter/>

	Spojina Donos (%) Vrelišče (°C)		Spojina Donos (%) Vrelišče (°C)