<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Disaharidi_in_oligosaharidi</id>
	<title>Disaharidi in oligosaharidi - Revision history</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Disaharidi_in_oligosaharidi"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Disaharidi_in_oligosaharidi&amp;action=history"/>
	<updated>2026-04-16T13:20:51Z</updated>
	<subtitle>Revision history for this page on the wiki</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Disaharidi_in_oligosaharidi&amp;diff=4170&amp;oldid=prev</id>
		<title>MDolinar: /* Viri */</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Disaharidi_in_oligosaharidi&amp;diff=4170&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2010-10-22T13:33:58Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;&lt;span dir=&quot;auto&quot;&gt;&lt;span class=&quot;autocomment&quot;&gt;Viri&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;
&lt;table style=&quot;background-color: #fff; color: #202122;&quot; data-mw=&quot;interface&quot;&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;tr class=&quot;diff-title&quot; lang=&quot;en&quot;&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;← Older revision&lt;/td&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;Revision as of 13:33, 22 October 2010&lt;/td&gt;
				&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot; id=&quot;mw-diff-left-l53&quot;&gt;Line 53:&lt;/td&gt;
&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot;&gt;Line 53:&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;*Burnie, D. &amp;#039;&amp;#039;Leksikon narave&amp;#039;&amp;#039;. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;*Burnie, D. &amp;#039;&amp;#039;Leksikon narave&amp;#039;&amp;#039;. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;*Duden &amp;#039;&amp;#039;Biologija (leksikon)&amp;#039;&amp;#039;. Tržič: Učila, 2002.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;*Duden &amp;#039;&amp;#039;Biologija (leksikon)&amp;#039;&amp;#039;. Tržič: Učila, 2002.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-side-deleted&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;&lt;/ins&gt;&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-side-deleted&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;[[Category:LEX]] [[Category:BMB]]&lt;/ins&gt;&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;</summary>
		<author><name>MDolinar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Disaharidi_in_oligosaharidi&amp;diff=28&amp;oldid=prev</id>
		<title>MDolinar: New page: =Oligosaharidi=  Oligosaharidi so ogljikovi hidrati sestavljeni iz 2 do 12 monosaharidnih enot, ki jih v naravi najdemo kot produkt razgradnje polisaharidov. Vežejo se s &#039;&#039;proteini&#039;&#039; (gli...</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Disaharidi_in_oligosaharidi&amp;diff=28&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2009-08-11T10:35:32Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;New page: =Oligosaharidi=  Oligosaharidi so ogljikovi hidrati sestavljeni iz 2 do 12 monosaharidnih enot, ki jih v naravi najdemo kot produkt razgradnje polisaharidov. Vežejo se s &amp;#039;&amp;#039;proteini&amp;#039;&amp;#039; (gli...&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;b&gt;New page&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;div&gt;=Oligosaharidi=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Oligosaharidi so ogljikovi hidrati sestavljeni iz 2 do 12 monosaharidnih enot, ki jih v naravi najdemo kot produkt razgradnje polisaharidov. Vežejo se s &amp;#039;&amp;#039;proteini&amp;#039;&amp;#039; (glikoproteini) ali &amp;#039;&amp;#039;lipidi&amp;#039;&amp;#039; (glikolipidi) in oblikujejo zunanji ovoj (glikokaliks) živalskih celic. Pomembni so pri prepoznavanju celic in imunskem odgovoru. Za imena vseh teh spojin je značilna končnica –oza.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na število monosaharidnih enot, ki jih sestavljajo, ločimo:&lt;br /&gt;
:*&amp;#039;&amp;#039;disaharide&amp;#039;&amp;#039; (dve enoti)&lt;br /&gt;
:*&amp;#039;&amp;#039;trisaharide&amp;#039;&amp;#039; (tri enote)&lt;br /&gt;
:*&amp;#039;&amp;#039;itd.&amp;#039;&amp;#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Oligosaharide med seboj ločimo tudi po tem, ali jih sestavljajo enaki ali različni monosaharidi. Glede na to ločimo: &lt;br /&gt;
:*&amp;#039;&amp;#039;homooligosaharide&amp;#039;&amp;#039; (so iz enakih monosaharidnih enot, npr. maltoza) &lt;br /&gt;
:*&amp;#039;&amp;#039;heterooligosaharide&amp;#039;&amp;#039; (so iz različnih monosaharidnih enot, npr. saharoza)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vez med dvema monosaharidoma nastane preko glikozidne –OH skupine enega monosaharida, drugi monosaharid pa reagira preko glikozidne ali pa alkoholne –OH skupine. Pri tvorbi vezi se odcepi voda, tvori pa se glikozidna vez.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Disaharidi=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Disaharidi so oligosaharidi sestavljeni iz dveh monosaharidnih enot. Nastanejo tako, da med seboj reagirata dve molekuli monosaharida preko glikozidne –OH skupine enega monosaharida, drugi monosaharid pa reagira preko glikozidne ali pa alkoholne –OH skupine. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na to ali  sta monosaharida v disaharidu reagirala preko glikozidne –OH in alkoholne –OH skupine (npr. maltoza, laktoza)  ali preko dveh glikozidnih –OH skupin (npr. saharoza, trehaloza) se disaharidi razlikujejo v svojih kemijskih lastnostih.&lt;br /&gt;
==Disaharidi povezani preko ene glikozidne –OH skupine==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Maltoza ===&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
[http://www.food-info.net/images/maltose.jpg &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Maltoza&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;] ali &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;sladni sladkor&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; je disaharid, sestavljena iz dveh glukoz, ki sta povezani z α-1,4 glikozidno vezjo. V rastlini ne nastopa kot samostojni rezervni ogljikov hidrat, ima pa vlogo vmesnega produkta pri biokemični razgradnji &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;škroba&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; z encimom &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;amilaza&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;. Maltozo najdemo predvsem v semenih kalečega ječmena. Z encimom &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;malataza&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; pa cepimo maltozo v dve glukozni enoti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Laktoza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Laktoza&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;  ali &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;mlečni sladkor&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; je disaharid sestavljen iz  D-galaktoze in D-glukoze, ki sta povezani z β-1,4 glikozidno vezjo. Je živalskega izvora. Sintetizira se v mlečnih žlezah vseh sesalcev v času laktacije, nahaja pa se v mleku sesalcev (v kravjem mleku od 4 do 6%, v ovčjem mleku od 3,3 do 6,5%, v materinem mleku od 5 do 8%). Iz laktoze dobimo D-galaktozo in D-glukozo tako, da [http://www.food-info.net/images/lactase.jpg encim &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;laktaza&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; cepi] glikozidno vez v disaharidu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V prehrani dojenčka je laktoza bistvenega pomena, saj zanj predstavlja glavni vir ogljikovih hidratov. Pri odraslih in otrocih sta laktoza in encim laktaza povezana s pogosto prebavno motnjo – &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;laktozno intoleranco&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;. Pojavi se, ker se aktivnost laktaze pri ljudeh po prenehanju dojenja, zmanjša na 10 %.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Disaharidi povezani preko dveh glikozidnih –OH skupin==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V tem primeru sta monosaharidni enoti v disaharidu povezani preko dveh glikozidnih –OH skupin, kar pomeni, da v disaharidu ni proste glikozidne –OH skupine. Posledično se lastnosti takega disaharida popolnoma &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;razlikojejo&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; od lastnosti monosaharidov.&lt;br /&gt;
===Saharoza===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.geocities.com/kvasovke/saharorza.jpg &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Saharoza&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;] ali &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;namizni sladkor&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; je disaharid, ki je sestavljen iz glukoze in fruktoze v ciklični obliki (D-glukopiranoza, D-fruktofuranoza). Povezani sta preko α,β-1,2 glikozidne vezi, kjer je ogljikov atom C1 iz D-glukoze in C2 iz D-fruktoze. &lt;br /&gt;
Saharoza je optično aktivna spojina in je desnosučna (+66,5°). Encim &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;invertaza&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; jo cepi na glukozo in fruktozo, ki sta v razmerju 1:1.&lt;br /&gt;
Pridobivajo jo pretežno iz sladkornega trsa in sladkorne pese, prisotna je tudi v medu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Trehaloza (mikoza)===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Trehaloza&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; je disaharid, ki ga je največ v mladih gobah. Nastane iz dveh D-glukoz, ki sta povezani z α,α-1,1 glikozidno vezjo. S &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;kislo hidrolizo&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; iz disaharida dobimo dve glukozi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Viri=&lt;br /&gt;
*http://www.minet.si/kemija/lekcije.php?c=3&amp;amp;id=328&lt;br /&gt;
*http://www.maxximum-portal.com/sportna_prehrana/ogljikovi_hidrati/oligosaharidi&lt;br /&gt;
*http://www.food-info.net/images/maltose.jpg&lt;br /&gt;
*http://www.food-info.net/images/lactase.jpg&lt;br /&gt;
*http://www.geocities.com/kvasovke/saharorza.jpg&lt;br /&gt;
*Boyer, R. &amp;#039;&amp;#039;Temelji biokemije&amp;#039;&amp;#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&lt;br /&gt;
*Burnie, D. &amp;#039;&amp;#039;Leksikon narave&amp;#039;&amp;#039;. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998.&lt;br /&gt;
*Duden &amp;#039;&amp;#039;Biologija (leksikon)&amp;#039;&amp;#039;. Tržič: Učila, 2002.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>MDolinar</name></author>
	</entry>
</feed>