Dosežena aksonska regeneracija in vitro - Revision history

Taxus at 21:00, 11 March 2010

2010-03-11T21:00:06Z

← Older revision		Revision as of 21:00, 11 March 2010
Line 1:		Line 1:
	[http://en.wikipedia.org/wiki/Astrocyte Astrociti] so vrsta glia celice v centralnem živčnem sistemu, ki v različnih življenjskih obdobjih opravljajo zelo različne vloge. V razvojnem obdobju tako vodijo in usmerjajo rastoče nevrone ter aktivno sodelujejo pri tvorbi sinaptičnih stikov, v kasnejšem, zrelem obdobju pa skrbijo predvsem za vzdrževanje homeostaze, tvorijo krvno-možgansko pregrado ter kontrolirajo sinaptično komunikacijo. Ob poškodbah centralnega živčnega sistema pa mirujoči astrociti preidejo v reaktivno obliko. Taki astrociti aktivno sodelujejo pri oblikovanju fizične in biokemične pregrade, ki se tvori na poškodovanih koncih aksonov, t.i. [http://en.wikipedia.org/wiki/Glial_scar brazgotine~~] [http://www.landesbioscience.com/curie/images/chapters/04Logan~~], ki nadalje preprečuje dodatne okužbe a hkrati onemogoča aksonsko regeneracijo. Med tvorbo brazgotine prihaja do povečanega izražanja dveh intermediarnih filamentov: GFAP in vimentin, ki ob neaktivnem stanju služita kot citoskeletna opora astrocitom. Znanstveniki so tako prišli do zaključka, da bi bila posttranskripcijska inhibicija teh proteinov ključ do regeneracije centralnega živčnega sistema po poškodbah.		[http://en.wikipedia.org/wiki/Astrocyte Astrociti] so vrsta glia celice v centralnem živčnem sistemu, ki v različnih življenjskih obdobjih opravljajo zelo različne vloge. V razvojnem obdobju tako vodijo in usmerjajo rastoče nevrone ter aktivno sodelujejo pri tvorbi sinaptičnih stikov, v kasnejšem, zrelem obdobju pa skrbijo predvsem za vzdrževanje homeostaze, tvorijo krvno-možgansko pregrado ter kontrolirajo sinaptično komunikacijo. Ob poškodbah centralnega živčnega sistema pa mirujoči astrociti preidejo v reaktivno obliko. Taki astrociti aktivno sodelujejo pri oblikovanju fizične in biokemične pregrade, ki se tvori na poškodovanih koncih aksonov, t.i. [http://en.wikipedia.org/wiki/Glial_scar brazgotine], ki nadalje preprečuje dodatne okužbe a hkrati onemogoča aksonsko regeneracijo. Med tvorbo brazgotine prihaja do povečanega izražanja dveh intermediarnih filamentov: GFAP in vimentin, ki ob neaktivnem stanju služita kot citoskeletna opora astrocitom. Znanstveniki so tako prišli do zaključka, da bi bila posttranskripcijska inhibicija teh proteinov ključ do regeneracije centralnega živčnega sistema po poškodbah.

	''In vitro'' študija [http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0006227], ki je bila objavljena v spletni reviji PloS One, temelji na perspektivni [http://en.wikipedia.org/wiki/Rnai RNAi] (RNA interference) tehnologiji, pri kateri se za utišanje genov uporablja siRNA (small interfering RNA). Le-ta se je v citoplazmi celice sposobna vezati na mRNA in jih razbiti, ter ter tako preprečiti sintezo proteina, v tem primeru GFAP in vimentina. SiRNA so vstavili v citoplazmo astrocitov s pomočjo lentivirusnega vektorja. Ko so ga kasneje aplicirali na mešano kulturo astrocitov in nevronov je prišlo do znatnega izboljšanja v preživetju in obnovi živčnih celic.		''In vitro'' študija [http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0006227], ki je bila objavljena v spletni reviji PloS One, temelji na perspektivni [http://en.wikipedia.org/wiki/Rnai RNAi] (RNA interference) tehnologiji, pri kateri se za utišanje genov uporablja siRNA (small interfering RNA). Le-ta se je v citoplazmi celice sposobna vezati na mRNA in jih razbiti, ter ter tako preprečiti sintezo proteina, v tem primeru GFAP in vimentina. SiRNA so vstavili v citoplazmo astrocitov s pomočjo lentivirusnega vektorja. Ko so ga kasneje aplicirali na mešano kulturo astrocitov in nevronov je prišlo do znatnega izboljšanja v preživetju in obnovi živčnih celic.

	Obetavne rezultate bo sedaj potrebno potrditi z ''in vivo'' raziskavami.		Obetavne rezultate bo sedaj potrebno potrditi z ''in vivo'' raziskavami.

Taxus at 15:35, 10 March 2010

2010-03-10T15:35:42Z

← Older revision		Revision as of 15:35, 10 March 2010
Line 1:		Line 1:
	Astrociti so vrsta glia celice v centralnem živčnem sistemu, ki v različnih življenjskih obdobjih opravljajo zelo različne vloge. V razvojnem obdobju tako vodijo in usmerjajo rastoče nevrone ter aktivno sodelujejo pri tvorbi sinaptičnih stikov, v kasnejšem, zrelem obdobju pa skrbijo predvsem za vzdrževanje homeostaze, tvorijo krvno-možgansko pregrado ter kontrolirajo sinaptično komunikacijo. Ob poškodbah centralnega živčnega sistema pa mirujoči astrociti preidejo v reaktivno obliko. Taki astrociti aktivno sodelujejo pri oblikovanju fizične in biokemične pregrade, ki se tvori na poškodovanih koncih aksonov, t.i. brazgotine, ki nadalje preprečuje dodatne okužbe a hkrati onemogoča aksonsko regeneracijo. Med tvorbo brazgotine prihaja do povečanega izražanja dveh intermediarnih filamentov: GFAP in vimentin, ki ob neaktivnem stanju služita kot citoskeletna opora astrocitom. Znanstveniki so tako prišli do zaključka, da bi bila posttranskripcijska inhibicija teh proteinov ključ do regeneracije centralnega živčnega sistema po poškodbah.		[http://en.wikipedia.org/wiki/Astrocyte Astrociti] so vrsta glia celice v centralnem živčnem sistemu, ki v različnih življenjskih obdobjih opravljajo zelo različne vloge. V razvojnem obdobju tako vodijo in usmerjajo rastoče nevrone ter aktivno sodelujejo pri tvorbi sinaptičnih stikov, v kasnejšem, zrelem obdobju pa skrbijo predvsem za vzdrževanje homeostaze, tvorijo krvno-možgansko pregrado ter kontrolirajo sinaptično komunikacijo. Ob poškodbah centralnega živčnega sistema pa mirujoči astrociti preidejo v reaktivno obliko. Taki astrociti aktivno sodelujejo pri oblikovanju fizične in biokemične pregrade, ki se tvori na poškodovanih koncih aksonov, t.i. [http://en.wikipedia.org/wiki/Glial_scar brazgotine] [http://www.landesbioscience.com/curie/images/chapters/04Logan], ki nadalje preprečuje dodatne okužbe a hkrati onemogoča aksonsko regeneracijo. Med tvorbo brazgotine prihaja do povečanega izražanja dveh intermediarnih filamentov: GFAP in vimentin, ki ob neaktivnem stanju služita kot citoskeletna opora astrocitom. Znanstveniki so tako prišli do zaključka, da bi bila posttranskripcijska inhibicija teh proteinov ključ do regeneracije centralnega živčnega sistema po poškodbah.

	''In vitro'' študija, ki je bila objavljena v spletni reviji PloS One, temelji na perspektivni RNAi (RNA interference) tehnologiji, pri kateri se za utišanje genov uporablja siRNA (small interfering RNA). Le-ta se je v citoplazmi celice sposobna vezati na mRNA in jih razbiti, ter ter tako preprečiti sintezo proteina, v tem primeru GFAP in vimentina. SiRNA so vstavili v citoplazmo astrocitov s pomočjo lentivirusnega vektorja. Ko so ga kasneje aplicirali na mešano kulturo astrocitov in nevronov je prišlo do znatnega izboljšanja v preživetju in obnovi živčnih celic.		''In vitro'' študija [http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0006227], ki je bila objavljena v spletni reviji PloS One, temelji na perspektivni [http://en.wikipedia.org/wiki/Rnai RNAi] (RNA interference) tehnologiji, pri kateri se za utišanje genov uporablja siRNA (small interfering RNA). Le-ta se je v citoplazmi celice sposobna vezati na mRNA in jih razbiti, ter ter tako preprečiti sintezo proteina, v tem primeru GFAP in vimentina. SiRNA so vstavili v citoplazmo astrocitov s pomočjo lentivirusnega vektorja. Ko so ga kasneje aplicirali na mešano kulturo astrocitov in nevronov je prišlo do znatnega izboljšanja v preživetju in obnovi živčnih celic.

	Obetavne rezultate bo sedaj potrebno potrditi z ''in vivo'' raziskavami.		Obetavne rezultate bo sedaj potrebno potrditi z ''in vivo'' raziskavami.

Taxus at 10:19, 7 March 2010

2010-03-07T10:19:05Z

← Older revision		Revision as of 10:19, 7 March 2010
Line 1:		Line 1:
	Astrociti so vrsta glia celice v centralnem živčnem sistemu, ki v različnih življenjskih obdobjih opravljajo zelo različne vloge. V razvojnem obdobju tako vodijo in usmerjajo rastoče nevrone ter aktivno sodelujejo pri tvorbi sinaptičnih stikov, v kasnejšem, zrelem obdobju pa skrbijo predvsem za vzdrževanje homeostaze, tvorijo krvno-možgansko pregrado ter kontrolirajo sinaptično komunikacijo. Ob poškodbah centralnega živčnega sistema pa mirujoči astrociti preidejo v reaktivno obliko. Taki astrociti aktivno sodelujejo pri oblikovanju fizične in biokemične pregrade, ki se tvori na poškodovanih koncih aksonov, t.i. brazgotine, ki nadalje preprečuje dodatne okužbe a hkrati onemogoča aksonsko regeneracijo. Med tvorbo brazgotine prihaja do povečanega izražanja dveh intermediarnih filamentov: GFAP in vimentin, ki ob neaktivnem stanju ~~astrocitov~~ služita kot citoskeletna opora. Znanstveniki so tako prišli do zaključka, da bi bila posttranskripcijska inhibicija teh proteinov ključ do regeneracije centralnega živčnega sistema po poškodbah.		Astrociti so vrsta glia celice v centralnem živčnem sistemu, ki v različnih življenjskih obdobjih opravljajo zelo različne vloge. V razvojnem obdobju tako vodijo in usmerjajo rastoče nevrone ter aktivno sodelujejo pri tvorbi sinaptičnih stikov, v kasnejšem, zrelem obdobju pa skrbijo predvsem za vzdrževanje homeostaze, tvorijo krvno-možgansko pregrado ter kontrolirajo sinaptično komunikacijo. Ob poškodbah centralnega živčnega sistema pa mirujoči astrociti preidejo v reaktivno obliko. Taki astrociti aktivno sodelujejo pri oblikovanju fizične in biokemične pregrade, ki se tvori na poškodovanih koncih aksonov, t.i. brazgotine, ki nadalje preprečuje dodatne okužbe a hkrati onemogoča aksonsko regeneracijo. Med tvorbo brazgotine prihaja do povečanega izražanja dveh intermediarnih filamentov: GFAP in vimentin, ki ob neaktivnem stanju služita kot citoskeletna opora astrocitom. Znanstveniki so tako prišli do zaključka, da bi bila posttranskripcijska inhibicija teh proteinov ključ do regeneracije centralnega živčnega sistema po poškodbah.

	''In vitro'' študija, ki je bila objavljena v spletni reviji PloS One, temelji na perspektivni RNAi (RNA interference) tehnologiji, pri kateri se za utišanje genov uporablja siRNA (small interfering RNA). Le-ta se je v citoplazmi celice sposobna vezati na mRNA in jih razbiti, ter ter tako preprečiti sintezo proteina, v tem primeru GFAP in vimentina. SiRNA so vstavili v citoplazmo astrocitov s pomočjo lentivirusnega vektorja. Ko so ga kasneje aplicirali na mešano kulturo astrocitov in nevronov je prišlo do znatnega izboljšanja v preživetju in obnovi živčnih celic.		''In vitro'' študija, ki je bila objavljena v spletni reviji PloS One, temelji na perspektivni RNAi (RNA interference) tehnologiji, pri kateri se za utišanje genov uporablja siRNA (small interfering RNA). Le-ta se je v citoplazmi celice sposobna vezati na mRNA in jih razbiti, ter ter tako preprečiti sintezo proteina, v tem primeru GFAP in vimentina. SiRNA so vstavili v citoplazmo astrocitov s pomočjo lentivirusnega vektorja. Ko so ga kasneje aplicirali na mešano kulturo astrocitov in nevronov je prišlo do znatnega izboljšanja v preživetju in obnovi živčnih celic.

	Obetavne rezultate bo sedaj potrebno potrditi z ''in vivo'' raziskavami.		Obetavne rezultate bo sedaj potrebno potrditi z ''in vivo'' raziskavami.

Taxus at 17:22, 6 March 2010

2010-03-06T17:22:20Z

← Older revision		Revision as of 17:22, 6 March 2010
Line 1:		Line 1:
	Astrociti so vrsta glia celice v centralnem živčnem sistemu, ki v različnih življenjskih obdobjih opravljajo zelo različne vloge. V razvojnem obdobju tako vodijo in usmerjajo rastoče nevrone ter aktivno sodelujejo pri tvorbi sinaptičnih stikov, v kasnejšem, zrelem obdobju pa skrbijo predvsem za vzdrževanje homeostaze, tvorijo krvno-možgansko pregrado ter kontrolirajo sinaptično komunikacijo. Ob poškodbah centralnega živčnega sistema pa mirujoči astrociti preidejo v reaktivno obliko. Taki astrociti aktivno sodelujejo pri oblikovanju fizične in biokemične pregrade, ki se tvori na poškodovanih koncih aksonov, t.i. brazgotine, ki nadalje preprečuje dodatne okužbe a hkrati onemogoča aksonsko regeneracijo. ~~Glavni komponenti~~ brazgotine ~~predstavljata dva intermediarna filamenta~~: GFAP in vimentin, ki ob neaktivnem stanju astrocitov služita kot citoskeletna opora. Znanstveniki so tako prišli do zaključka, da bi bila posttranskripcijska inhibicija teh proteinov ključ do regeneracije centralnega živčnega sistema po poškodbah.		Astrociti so vrsta glia celice v centralnem živčnem sistemu, ki v različnih življenjskih obdobjih opravljajo zelo različne vloge. V razvojnem obdobju tako vodijo in usmerjajo rastoče nevrone ter aktivno sodelujejo pri tvorbi sinaptičnih stikov, v kasnejšem, zrelem obdobju pa skrbijo predvsem za vzdrževanje homeostaze, tvorijo krvno-možgansko pregrado ter kontrolirajo sinaptično komunikacijo. Ob poškodbah centralnega živčnega sistema pa mirujoči astrociti preidejo v reaktivno obliko. Taki astrociti aktivno sodelujejo pri oblikovanju fizične in biokemične pregrade, ki se tvori na poškodovanih koncih aksonov, t.i. brazgotine, ki nadalje preprečuje dodatne okužbe a hkrati onemogoča aksonsko regeneracijo. Med tvorbo brazgotine prihaja do povečanega izražanja dveh intermediarnih filamentov: GFAP in vimentin, ki ob neaktivnem stanju astrocitov služita kot citoskeletna opora. Znanstveniki so tako prišli do zaključka, da bi bila posttranskripcijska inhibicija teh proteinov ključ do regeneracije centralnega živčnega sistema po poškodbah.

	''In vitro'' študija, ki je bila objavljena v spletni reviji PloS One, temelji na perspektivni RNAi (RNA interference) tehnologiji, pri kateri se za utišanje genov uporablja siRNA (small interfering RNA). Le-ta se je v citoplazmi celice sposobna vezati na mRNA in jih razbiti, ter ter tako preprečiti sintezo proteina, v tem primeru GFAP in vimentina. SiRNA so vstavili v citoplazmo astrocitov s pomočjo lentivirusnega vektorja. Ko so ga kasneje aplicirali na mešano kulturo astrocitov in nevronov je prišlo do znatnega izboljšanja v preživetju in obnovi živčnih celic.		''In vitro'' študija, ki je bila objavljena v spletni reviji PloS One, temelji na perspektivni RNAi (RNA interference) tehnologiji, pri kateri se za utišanje genov uporablja siRNA (small interfering RNA). Le-ta se je v citoplazmi celice sposobna vezati na mRNA in jih razbiti, ter ter tako preprečiti sintezo proteina, v tem primeru GFAP in vimentina. SiRNA so vstavili v citoplazmo astrocitov s pomočjo lentivirusnega vektorja. Ko so ga kasneje aplicirali na mešano kulturo astrocitov in nevronov je prišlo do znatnega izboljšanja v preživetju in obnovi živčnih celic.

	Obetavne rezultate bo sedaj potrebno potrditi z ''in vivo'' raziskavami.		Obetavne rezultate bo sedaj potrebno potrditi z ''in vivo'' raziskavami.

Taxus: New page: Astrociti so vrsta glia celice v centralnem živčnem sistemu, ki v različnih življenjskih obdobjih opravljajo zelo različne vloge. V razvojnem obdobju tako vodijo in usmerjajo rastoče...

2010-03-06T15:18:51Z

New page: Astrociti so vrsta glia celice v centralnem živčnem sistemu, ki v različnih življenjskih obdobjih opravljajo zelo različne vloge. V razvojnem obdobju tako vodijo in usmerjajo rastoče...

New page

Astrociti so vrsta glia celice v centralnem živčnem sistemu, ki v različnih življenjskih obdobjih opravljajo zelo različne vloge. V razvojnem obdobju tako vodijo in usmerjajo rastoče nevrone ter aktivno sodelujejo pri tvorbi sinaptičnih stikov, v kasnejšem, zrelem obdobju pa skrbijo predvsem za vzdrževanje homeostaze, tvorijo krvno-možgansko pregrado ter kontrolirajo sinaptično komunikacijo. Ob poškodbah centralnega živčnega sistema pa mirujoči astrociti preidejo v reaktivno obliko. Taki astrociti aktivno sodelujejo pri oblikovanju fizične in biokemične pregrade, ki se tvori na poškodovanih koncih aksonov, t.i. brazgotine, ki nadalje preprečuje dodatne okužbe a hkrati onemogoča aksonsko regeneracijo. Glavni komponenti brazgotine predstavljata dva intermediarna filamenta: GFAP in vimentin, ki ob neaktivnem stanju astrocitov služita kot citoskeletna opora. Znanstveniki so tako prišli do zaključka, da bi bila posttranskripcijska inhibicija teh proteinov ključ do regeneracije centralnega živčnega sistema po poškodbah.

''In vitro'' študija, ki je bila objavljena v spletni reviji PloS One, temelji na perspektivni RNAi (RNA interference) tehnologiji, pri kateri se za utišanje genov uporablja siRNA (small interfering RNA). Le-ta se je v citoplazmi celice sposobna vezati na mRNA in jih razbiti, ter ter tako preprečiti sintezo proteina, v tem primeru GFAP in vimentina. SiRNA so vstavili v citoplazmo astrocitov s pomočjo lentivirusnega vektorja. Ko so ga kasneje aplicirali na mešano kulturo astrocitov in nevronov je prišlo do znatnega izboljšanja v preživetju in obnovi živčnih celic.

Obetavne rezultate bo sedaj potrebno potrditi z ''in vivo'' raziskavami.