https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=FlavonoidiFlavonoidi - Revision history2026-05-07T09:27:12ZRevision history for this page on the wikiMediaWiki 1.45.3https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Flavonoidi&diff=2966&oldid=prevMDolinar: Talk:Main Page moved to Flavonoidi: napačno vpisan naslov2010-01-25T14:20:23Z<p><a href="/index.php?title=Talk:Main_Page" title="Talk:Main Page">Talk:Main Page</a> moved to <a href="/index.php?title=Flavonoidi" title="Flavonoidi">Flavonoidi</a>: napačno vpisan naslov</p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="1" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="1" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:20, 25 January 2010</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-notice" lang="en"><div class="mw-diff-empty">(No difference)</div>
</td></tr></table>MDolinarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Flavonoidi&diff=1957&oldid=prevZaman: New page: == FLAVONOIDI == Flavonoidi so derivati 1,3-difenilpropana. '''Glede na kemijsko zgradbo aglikonskega-nesladkornega dela flavonoide razdelimo na 7 skupin:''' ---- • antocianidin...2010-01-03T17:40:33Z<p>New page: == <a href="/index.php?title=FLAVONOIDI" title="FLAVONOIDI">FLAVONOIDI</a> == Flavonoidi so derivati 1,3-difenilpropana. '''Glede na kemijsko zgradbo aglikonskega-nesladkornega dela flavonoide razdelimo na 7 skupin:''' ---- • antocianidin...</p>
<p><b>New page</b></p><div><br />
== [[FLAVONOIDI]] ==<br />
<br />
<br />
Flavonoidi so derivati 1,3-difenilpropana.<br />
<br />
'''Glede na kemijsko zgradbo aglikonskega-nesladkornega dela flavonoide razdelimo na 7 skupin:'''<br />
<br />
----<br />
• antocianidine (cianidin, pelargonidin)<br />
[[http://www.najdi.si/multimedia/imagePreview.jsp?refurl=Tod25wCLmE7IrrRMnQYw7ysHVrq0MaVWdyHovRQtdwgvztMX1e33AW%252FqV8D9HCZ4RiauSN72OnRZepETf2M4ZZSZF7aWm%252B%252BkvGjAhwFYiOk%253D&previewParam=zLCGCr7Y8%252BXMl4B%252BBauF2%252Fey7emXSDUacP%252FdK3JfQ%252FM%253D]]<br />
<br />
----<br />
• flavanole in proantocianidine (epikatehin, katehin)<br />
<br />
----<br />
• flavanone (hesperidin, naringenin)<br />
<br />
----<br />
• flavone (apigenin, luteolin)<br />
<br />
----<br />
• flavonole (kemferol, kvercetin, miricetin)<br />
<br />
----<br />
• halkone (butein, izolikviritigenin) <br />
<br />
----<br />
• izoflavone (formononetin, genistein)<br />
<br />
Flavonoidi so v naravi tako pogosti kot glikozidi. Zaradi glikoziliranja so vodotopni in jih v celici najdemo v vakuolah. Sladkorni del je lahko mono-, di- ali trisaharid, ki vsebuje molekule glukoze, galaktoze, aloze, apioze, arabinoze, ramnoze, ksiloze, glukuronske ali galakturonske kisline. Hidroksilne skupine sladkorjev so lahko zaestrene z alifatskimi (ocetno, malonsko) ali aromatskimi kislinami (galno, benzojsko, p-kumarno) ter redko tudi z žveplovo (VI) kislino. Najpogosteje gre za O-glikozide, ki imajo glikozilirano hidroksilno skupino na mestih 3 in 7. Redkeje najdemo C-glikozide, pri katerih nastane vez med sladkorjem in ogljikom na mestih 6 ali 8.<br />
<br />
Flavonoidi predstavljajo zelo obsežno skupino struktur (poznamo že okrog 5000 spojin), katerih nastanek obsega dve pomembni biosintezni poti – šikimatno in malonatno. V šikimatni poti nastanejo cimetna kislina in njena derivata (p-kumarna in kavna kislina) in jo lahko opredelimo kot predstopnjo, ki preko malonatne poti vodi do nastanka flavonoidov. <br />
<br />
'''Flavonoidi delujejo kot:'''<br />
<br />
----<br />
~antiinflamatorno<br />
<br />
----<br />
~protitoksično<br />
<br />
----<br />
~protimikrobno<br />
<br />
----<br />
~antitumorsko <br />
<br />
----<br />
~antivirusno<br />
<br />
----<br />
~encimski inhibitor <br />
<br />
----<br />
~antioksidativno<br />
<br />
Večina farmakoloških raziskav flavonoidov so bile izvedene in vitro. Zelo malo je bilo izvedenih farmakokinetičnih študij in glavni razlog je, da je malo flavonoidnih drog, ki se uporabljajo v profesionalni medicini. <br />
<br />
'''Flavanoidi so učinkoviti:'''<br />
pri kroničnem vnetju, alergijah, koronarni arterijski bolezni in pri raku dojk. Flavanoidi varujejo celice pred oksidativnem stresu. <br />
<br />
'''Najpomenbnejši viri flavanoidov so:'''<br />
<br />
----<br />
<br />
~sadje (plodovi citrusov, marelice, češnje, grenivke, črni ribez, borovnice, jabolka)<br />
<br />
----<br />
~zelenjava (čebula, zeleni poper, brokoli, paradižnik, špinača)<br />
<br />
----<br />
~oreški<br />
<br />
----<br />
~semena <br />
<br />
----<br />
~zelišča<br />
<br />
----<br />
~začimbe<br />
<br />
----<br />
~zdravilne rastline (ginko, pegasti badelj, šentjanževka in glog)<br />
<br />
----<br />
~soja<br />
<br />
----<br />
~med<br />
<br />
----<br />
~čaj<br />
<br />
----<br />
~rdeče vino<br />
<br />
So pomembne komponente agrumi sadja. Flavanoidi ugodno vplivajo na človeško zdravje. Z normalno, zdravo prehrano dnevno v organizem vnesemo tudi do 2 g flavonoidov.<br />
Flavonoidi so rastlinski sekundarni metaboliti. Nekateri dajejo rumeno, rdečo in modro barvo cvetovom, sadežem in listom. Njihove vloge v rastlinah so zelo različne: privabljajo opraševalce, regulirajo rast, inhibirajo bakterijske in virusne encime ter ščitijo pred žarki UV-B <br />
<br />
http://sl.wikipedia.org/wiki/Flavonoidi<br />
<br />
VIRI:<br />
<br />
http://www.google.si/#hl=sl&q=flavonoid+biosynthesis&meta=&aq=f&oq=flavonoid+biosynthesis&fp=1&cad=b<br />
<br />
Gunnar Samuelsson: Drugs of Natural Origin; A textbook of Pharmacognosy, fifth edition, 1999<br />
<br />
Manuchair Ebadi: Pharmacodynamic basis of Herbal Medicine, 2001<br />
<br />
<br />
[[category:LEX]]</div>Zaman