https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Galektin 2026-04-09T10:31:30Z Revision history for this page on the wiki MediaWiki 1.39.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Galektin&diff=7136&oldid=prev 2012-04-03T10:36:10Z

<p></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 10:36, 3 April 2012</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Galektini ([http://www.glycoforum.gr.jp/science/word/lectin/LEA01.gif slika]) so vrsta [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Lektini lektinov], ki vežejo β-<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">galaktoside</del>. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Zanje </del>so značilne domene, ki se vežejo na [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljikove hidrate], s posebno afiniteto za β-<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">galaktoside</del>. Nahajajo se v sesalcih, ptičih, dvoživkah, ribah, žuželkah, spužvah, gobah in  </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Galektini ([http://www.glycoforum.gr.jp/science/word/lectin/LEA01.gif slika]) so vrsta [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Lektini lektinov], ki vežejo β-<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">galaktozide</ins>. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Za galektine </ins>so značilne domene, ki se vežejo na [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljikove hidrate], s posebno afiniteto za β-<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">galaktozide (disaharide z β-glikozidno vezjo)</ins>. Nahajajo se v sesalcih, ptičih, dvoživkah, ribah, žuželkah, spužvah, gobah in ogorčicah. Najdemo pa jih tako znotraj kot zunaj celic teh organizmov. Prvi galektin je leta 1975 odkril V. Teichberg v tkivu [http://sl.wikipedia.org/wiki/Elektri%C4%8Dna_jegulja električne jegulje]. Od takrat so podobne lektine odkrili še v drugih živalih in začele so se raziskave o delovanju teh [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein proteinov].</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>ogorčicah. Najdemo pa jih tako znotraj kot zunaj celic teh organizmov.  </div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prvi galektin je leta 1975 odkril V. Teichberg v tkivu [http://sl.wikipedia.org/wiki/Elektri%C4%8Dna_jegulja električne jegulje]. Od takrat so podobne lektine odkrili še v  </div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>drugih živalih in začele so se raziskave o delovanju teh [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein proteinov].</div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Na zunanji strani [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Celi%C4%8Dna_stena celične stene] delujejo tako, da se vežejo na celično <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">površino</ins>, kjer vplivajo na njene procese, ali pa se vežejo na <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">zunajcelični matriks </ins>in omogočajo normalno gibljivost celice. Za galektine v notranjosti celice (najdemo jih v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Citosol citosolu] ali v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dno_jedro celičnem jedru]) pa domnevajo, da vplivajo na znotrajcelične signalne poti z interakcijo z drugimi citoplazemskimi in jedrnimi proteini. Raziskave so pokazale, da igrajo pomembno vlogo pri različnih psiholoških in patoloških procesih, kot npr. imunskih odgovorih, inhibiciji kroničnih vnetij, razvoju tumorjev, živčni degeneraciji, aterosklerozi, sladkorni bolezni in celjenju ran.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Na zunanji strani [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Celi%C4%8Dna_stena celične stene] delujejo tako, da se vežejo na celično <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">površje</del>, kjer vplivajo na njene procese, ali pa  </div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>se vežejo na <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">zunajcelično matriko </del>in omogočajo normalno gibljivost celice. Za galektine v  </div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>notranjosti celice (najdemo jih v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Citosol citosolu] ali v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dno_jedro celičnem jedru]) pa domnevajo, da vplivajo na znotrajcelične  </div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>signalne poti z interakcijo z drugimi citoplazemskimi in jedrnimi proteini. Raziskave so pokazale, da  </div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>igrajo pomembno vlogo pri različnih psiholoških in patoloških procesih, kot npr. imunskih odgovorih,  </div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>inhibiciji kroničnih vnetij, razvoju tumorjev, živčni degeneraciji, aterosklerozi, sladkorni bolezni in celjenju ran.</div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> </table>

MDolinar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Galektin&diff=6935&oldid=prev 2012-03-26T14:09:27Z

<p></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:09, 26 March 2012</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Galektini ([http://www.glycoforum.gr.jp/science/word/lectin/LEA01.gif slika]) so vrsta lektinov, ki vežejo β-galaktoside. Zanje so značilne domene, ki se vežejo na [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljikove hidrate], s posebno afiniteto za β-galaktoside. Nahajajo se v sesalcih, ptičih, dvoživkah, ribah, žuželkah, spužvah, gobah in  </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Galektini ([http://www.glycoforum.gr.jp/science/word/lectin/LEA01.gif slika]) so vrsta <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Lektini </ins>lektinov<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">]</ins>, ki vežejo β-galaktoside. Zanje so značilne domene, ki se vežejo na [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljikove hidrate], s posebno afiniteto za β-galaktoside. Nahajajo se v sesalcih, ptičih, dvoživkah, ribah, žuželkah, spužvah, gobah in  </div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>ogorčicah. Najdemo pa jih tako znotraj kot zunaj celic teh organizmov.  </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>ogorčicah. Najdemo pa jih tako znotraj kot zunaj celic teh organizmov.  </div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prvi galektin je leta 1975 odkril V. Teichberg v tkivu [http://sl.wikipedia.org/wiki/Elektri%C4%8Dna_jegulja električne jegulje]. Od takrat so podobne lektine odkrili še v  </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prvi galektin je leta 1975 odkril V. Teichberg v tkivu [http://sl.wikipedia.org/wiki/Elektri%C4%8Dna_jegulja električne jegulje]. Od takrat so podobne lektine odkrili še v  </div></td></tr> </table>

Wolfram https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Galektin&diff=6934&oldid=prev 2012-03-26T14:07:19Z

<p></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:07, 26 March 2012</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l9">Line 9:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 9:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>notranjosti celice (najdemo jih v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Citosol citosolu] ali v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dno_jedro celičnem jedru]) pa domnevajo, da vplivajo na znotrajcelične  </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>notranjosti celice (najdemo jih v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Citosol citosolu] ali v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dno_jedro celičnem jedru]) pa domnevajo, da vplivajo na znotrajcelične  </div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>signalne poti z interakcijo z drugimi citoplazemskimi in jedrnimi proteini. Raziskave so pokazale, da  </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>signalne poti z interakcijo z drugimi citoplazemskimi in jedrnimi proteini. Raziskave so pokazale, da  </div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">galektini </del>igrajo pomembno vlogo pri različnih psiholoških in patoloških procesih, kot npr. imunskih odgovorih,  </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>igrajo pomembno vlogo pri različnih psiholoških in patoloških procesih, kot npr. imunskih odgovorih,  </div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>inhibiciji kroničnih vnetij, razvoju tumorjev, živčni degeneraciji, aterosklerozi, sladkorni bolezni in celjenju ran.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>inhibiciji kroničnih vnetij, razvoju tumorjev, živčni degeneraciji, aterosklerozi, sladkorni bolezni in celjenju ran.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> </table>

Wolfram https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Galektin&diff=6933&oldid=prev 2012-03-26T14:06:11Z

<p></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:06, 26 March 2012</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Galektini ([http://www.glycoforum.gr.jp/science/word/lectin/LEA01.gif slika]) so vrsta <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">lektina</del>, ki vežejo β-galaktoside. Zanje so značilne domene, ki se vežejo na [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljikove hidrate], s posebno afiniteto za β-galaktoside. Nahajajo se v sesalcih, ptičih, dvoživkah, ribah, žuželkah, spužvah, gobah in  </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Galektini ([http://www.glycoforum.gr.jp/science/word/lectin/LEA01.gif slika]) so vrsta <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">lektinov</ins>, ki vežejo β-galaktoside. Zanje so značilne domene, ki se vežejo na [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljikove hidrate], s posebno afiniteto za β-galaktoside. Nahajajo se v sesalcih, ptičih, dvoživkah, ribah, žuželkah, spužvah, gobah in  </div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>ogorčicah. Najdemo pa jih tako znotraj kot zunaj celic teh organizmov.  </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>ogorčicah. Najdemo pa jih tako znotraj kot zunaj celic teh organizmov.  </div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prvi galektin je leta 1975 odkril V. Teichberg v tkivu [http://sl.wikipedia.org/wiki/Elektri%C4%8Dna_jegulja električne jegulje]. Od takrat so podobne lektine odkrili še v  </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prvi galektin je leta 1975 odkril V. Teichberg v tkivu [http://sl.wikipedia.org/wiki/Elektri%C4%8Dna_jegulja električne jegulje]. Od takrat so podobne lektine odkrili še v  </div></td></tr> </table>

Wolfram https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Galektin&diff=6932&oldid=prev 2012-03-26T14:04:46Z

<p>New page: Galektini ([http://www.glycoforum.gr.jp/science/word/lectin/LEA01.gif slika]) so vrsta lektina, ki vežejo β-galaktoside. Zanje so značilne domene, ki se vežejo na [http://sl.wikipedia....</p> <p><b>New page</b></p><div>Galektini ([http://www.glycoforum.gr.jp/science/word/lectin/LEA01.gif slika]) so vrsta lektina, ki vežejo β-galaktoside. Zanje so značilne domene, ki se vežejo na [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogljikovi_hidrati ogljikove hidrate], s posebno afiniteto za β-galaktoside. Nahajajo se v sesalcih, ptičih, dvoživkah, ribah, žuželkah, spužvah, gobah in <br /> ogorčicah. Najdemo pa jih tako znotraj kot zunaj celic teh organizmov. <br /> Prvi galektin je leta 1975 odkril V. Teichberg v tkivu [http://sl.wikipedia.org/wiki/Elektri%C4%8Dna_jegulja električne jegulje]. Od takrat so podobne lektine odkrili še v <br /> drugih živalih in začele so se raziskave o delovanju teh [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein proteinov].<br /> <br /> <br /> Na zunanji strani [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Celi%C4%8Dna_stena celične stene] delujejo tako, da se vežejo na celično površje, kjer vplivajo na njene procese, ali pa <br /> se vežejo na zunajcelično matriko in omogočajo normalno gibljivost celice. Za galektine v <br /> notranjosti celice (najdemo jih v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Citosol citosolu] ali v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dno_jedro celičnem jedru]) pa domnevajo, da vplivajo na znotrajcelične <br /> signalne poti z interakcijo z drugimi citoplazemskimi in jedrnimi proteini. Raziskave so pokazale, da <br /> galektini igrajo pomembno vlogo pri različnih psiholoških in patoloških procesih, kot npr. imunskih odgovorih, <br /> inhibiciji kroničnih vnetij, razvoju tumorjev, živčni degeneraciji, aterosklerozi, sladkorni bolezni in celjenju ran.<br /> <br /> <br /> == Viri ==<br /> * &lt;sup&gt;[1]&lt;/sup&gt; [http://www.glycoforum.gr.jp/science/word/lectin/LEA01E.html J. Hirabayashi: Galectin: Definition and History]<br /> * &lt;sup&gt;[2]&lt;/sup&gt; [http://193.146.160.29/gtb/sod/usu/$UBUG/repositorio/10281774_Yang.pdf Ri-Yao Yang, Gabriel A. Rabinovich and Fu-Tong Liu: Galectins: structure, function and therapeutic potential. Expert reviews in molecular medicine, Vol. 10. Junij, 2008.]<br /> * &lt;sup&gt;[3]&lt;/sup&gt; [http://www.rndsystems.com/cb_detail_objectname_SU02_Galectins.aspx R&amp;D Systems website, Technical information about galectins]<br /> * &lt;sup&gt;[4]&lt;/sup&gt; [http://en.wikipedia.org/wiki/Galectin Galectin, Wikipedia]<br /> [[Category:LEX]]</div>

Wolfram