https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=GerminGermin - Revision history2026-04-05T12:17:27ZRevision history for this page on the wikiMediaWiki 1.39.3https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Germin&diff=7825&oldid=prevMDolinar at 12:24, 1 February 20132013-02-01T12:24:22Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 12:24, 1 February 2013</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Germin je <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">homopentameričen </del>glikoprotein, čigar sinteza <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">se </del>sovpada z <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">naraščanjem </del>kaljenja pšeničnega zarodka. Je topen v vodi in odporen na pepsin. Njegova <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">monomerska </del>molekulska masa je 25 kDa, <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">oligomerska </del>pa 125 kDa. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Ta protein je karakteriziran z </del>beta <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">sodčkom </del>in <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">s signalnim peptidom</del>. Germin največkrat zaradi svojega imena zmotno <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">navezujejo </del>s pojavom, ki se v angleščini <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">reče </del>»germination« v slovenščini pa temu pojavu rečemo kaljenje. Čeprav germin res pomaga pri kaljenju zrn<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">. Germin </del>deluje v vseh organih rastline in v vseh razvojnih fazah. Vsi germini so vsaj deloma povezani z <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">izvencelično matriko </del>[http://www.jbc.org/content/268/17/12239.full.pdf+html].</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Germin je <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">homopentameren </ins>glikoprotein, čigar sinteza sovpada z <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">razvojem </ins>kaljenja pšeničnega zarodka. Je topen v vodi in odporen na pepsin. Njegova <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">monomerna </ins>molekulska masa je 25 kDa, <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">oligomerna </ins>pa 125 kDa. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Značilnost tega proteina sta zgradba v obliki [[beta sodček|</ins>beta <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">sodčka]] </ins>in <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">prisotnost [[signalni peptid|signalnega peptida]]</ins>. Germin največkrat zaradi svojega imena zmotno <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">povezujejo </ins>s pojavom, ki se v angleščini <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">imenuje </ins>»germination«<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>v slovenščini pa temu pojavu rečemo kaljenje. Čeprav germin res pomaga pri kaljenju zrn<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>deluje v vseh organih rastline in v vseh razvojnih fazah. Vsi germini so vsaj deloma povezani z <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">zunajceličnim matriksom </ins>[http://www.jbc.org/content/268/17/12239.full.pdf+html].</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Širok spekter funkcij se je odkrilo za germin </del>in <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">proteinom </del>podobni <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">germinu</del>. Nekateri delujejo kot <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">oksalati </del>oksidaze ali kot <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">superoksidni dizmutaze</del>, medtem ko drugi germini delujejo kot strukturni proteini ali receptorji za <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">auksine </del>ali <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">druge </del>proteine. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">S oksalatno </del>oksidazno aktivnostjo v žitaricah generirajo vodikov peroksid (<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">H2O2</del>) <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>in s tem igrajo pomembno vlogo pri razvoju rastlin in pri njihovi obrambi [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11495276]. </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Germin </ins>in <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">germinu </ins>podobni <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">proteini imajo več različnih funkcij</ins>. Nekateri delujejo kot <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">oksalat </ins>oksidaze ali kot <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">superoksid dismutaze</ins>, medtem ko drugi germini delujejo kot strukturni proteini ali receptorji za <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">avksine </ins>ali <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">za različne </ins>proteine. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Z oksalat </ins>oksidazno aktivnostjo v žitaricah generirajo vodikov peroksid (<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">H<sub>2</sub>O<sub>2</sub></ins>) in s tem igrajo pomembno vlogo pri razvoju rastlin in pri njihovi obrambi [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11495276]. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Danes znanstveniki eksperimentirajo z germinom <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">zelo veliko</del>, saj so ugotovili, da je ključ <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">z azaščito </del>nekaterih rastlin. S spreminjanjem njihove <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">kemične </del>sestave<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, danes </del>poskušajo zaščiti <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">odpornost </del>riža <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">na žuželke</del>, ki prenašajo <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">rastlinam škodljive bolezni </del>(kobilice)[http://www.plantphysiol.org/content/149/1/286.full]</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Danes znanstveniki <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">veliko </ins>eksperimentirajo z germinom, saj so ugotovili, da je ključ <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">za zaščito </ins>nekaterih rastlin. S spreminjanjem njihove sestave poskušajo zaščiti riža <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">pred boleznimi</ins>, ki <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">jih </ins>prenašajo <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">žuželke </ins>(<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">npr. </ins>kobilice)[http://www.plantphysiol.org/content/149/1/286.full]</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Viri ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Viri ==</div></td></tr>
</table>MDolinarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Germin&diff=7738&oldid=prev123kiki: /* Viri */2013-01-06T21:54:12Z<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Viri</span></span></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 21:54, 6 January 2013</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l9">Line 9:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 9:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>* <sup>[2]</sup> [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11495276 Patnaik D in Khurana P. 2001. Germins and Germin like proteins: an overview; Indian J Expert Biology, 39/3.]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>* <sup>[2]</sup> [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11495276 Patnaik D in Khurana P. 2001. Germins and Germin like proteins: an overview; Indian J Expert Biology, 39/3.]</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>* <sup>[3]</sup> [http://www.plantphysiol.org/content/149/1/286.full Manosalva, Patricia M in Davidson, Rebecca M. 2009. A Germin-Like Protein Gene Family Functions as a Complex Quantitative Trait Locus Conferring Broad-Spectrum Disease Resistance in Rice; Plant Physiology, 149/1]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>* <sup>[3]</sup> [http://www.plantphysiol.org/content/149/1/286.full Manosalva, Patricia M in Davidson, Rebecca M. 2009. A Germin-Like Protein Gene Family Functions as a Complex Quantitative Trait Locus Conferring Broad-Spectrum Disease Resistance in Rice; Plant Physiology, 149/1]</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Category:LEX]]</ins></div></td></tr>
</table>123kikihttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Germin&diff=7707&oldid=prev123kiki at 16:42, 6 January 20132013-01-06T16:42:26Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 16:42, 6 January 2013</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Germin je homopentameričen glikoprotein, čigar sinteza se sovpada z naraščanjem kaljenja pšeničnega zarodka. Je topen v vodi in odporen na pepsin. Njegova monomerska molekulska masa je 25 kDa, oligomerska pa 125 kDa. Ta protein je karakteriziran z beta sodčkom in s signalnim peptidom. Germin največkrat zaradi svojega imena zmotno navezujejo s pojavom, ki se v angleščini reče »germination« v slovenščini pa temu pojavu rečemo kaljenje. Čeprav germin res pomaga pri kaljenju zrn. Germin deluje v vseh organih rastline in v vseh razvojnih fazah. Vsi germini so vsaj deloma povezani z izvencelično matriko.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Germin je homopentameričen glikoprotein, čigar sinteza se sovpada z naraščanjem kaljenja pšeničnega zarodka. Je topen v vodi in odporen na pepsin. Njegova monomerska molekulska masa je 25 kDa, oligomerska pa 125 kDa. Ta protein je karakteriziran z beta sodčkom in s signalnim peptidom. Germin največkrat zaradi svojega imena zmotno navezujejo s pojavom, ki se v angleščini reče »germination« v slovenščini pa temu pojavu rečemo kaljenje. Čeprav germin res pomaga pri kaljenju zrn. Germin deluje v vseh organih rastline in v vseh razvojnih fazah. Vsi germini so vsaj deloma povezani z izvencelično matriko <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[http://www.jbc.org/content/268/17/12239.full.pdf+html]</ins>.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Širok spekter funkcij se je odkrilo za germin in proteinom podobni germinu. Nekateri delujejo kot oksalati oksidaze ali kot superoksidni dizmutaze, medtem ko drugi germini delujejo kot strukturni proteini ali receptorji za auksine ali druge proteine. S oksalatno oksidazno aktivnostjo v žitaricah generirajo vodikov peroksid (H2O2) in s tem igrajo pomembno vlogo pri razvoju rastlin in pri njihovi obrambi. </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Širok spekter funkcij se je odkrilo za germin in proteinom podobni germinu. Nekateri delujejo kot oksalati oksidaze ali kot superoksidni dizmutaze, medtem ko drugi germini delujejo kot strukturni proteini ali receptorji za auksine ali druge proteine. S oksalatno oksidazno aktivnostjo v žitaricah generirajo vodikov peroksid (H2O2) in s tem igrajo pomembno vlogo pri razvoju rastlin in pri njihovi obrambi <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11495276]</ins>. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Danes znanstveniki eksperimentirajo z germinom zelo veliko, saj so ugotovili, da je ključ z azaščito nekaterih rastlin. S spreminjanjem njihove kemične sestave, danes poskušajo zaščiti odpornost riža na žuželke, ki prenašajo rastlinam škodljive bolezni (kobilice)</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Danes znanstveniki eksperimentirajo z germinom zelo veliko, saj so ugotovili, da je ključ z azaščito nekaterih rastlin. S spreminjanjem njihove kemične sestave, danes poskušajo zaščiti odpornost riža na žuželke, ki prenašajo rastlinam škodljive bolezni (kobilice)<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[http://www.plantphysiol.org/content/149/1/286.full]</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">== Viri ==</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">* <sup>[1]</sup> [http://www.jbc.org/content/268/17/12239.full.pdf+html Lane, Byron G. 1993. Germin, a Protein Marker of Early Plant Development, Is an Oxalate Oxidase; The Journal of Bilogical Biochemistry 268/17.]</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">* <sup>[2]</sup> [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11495276 Patnaik D in Khurana P. 2001. Germins and Germin like proteins: an overview; Indian J Expert Biology, 39/3.]</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">* <sup>[3]</sup> [http://www.plantphysiol.org/content/149/1/286.full Manosalva, Patricia M in Davidson, Rebecca M. 2009. A Germin-Like Protein Gene Family Functions as a Complex Quantitative Trait Locus Conferring Broad-Spectrum Disease Resistance in Rice; Plant Physiology, 149/1]</ins></div></td></tr>
</table>123kikihttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Germin&diff=7704&oldid=prev123kiki: New page: Germin je homopentameričen glikoprotein, čigar sinteza se sovpada z naraščanjem kaljenja pšeničnega zarodka. Je topen v vodi in odporen na pepsin. Njegova monomerska molekulska masa ...2013-01-06T16:20:19Z<p>New page: Germin je homopentameričen glikoprotein, čigar sinteza se sovpada z naraščanjem kaljenja pšeničnega zarodka. Je topen v vodi in odporen na pepsin. Njegova monomerska molekulska masa ...</p>
<p><b>New page</b></p><div>Germin je homopentameričen glikoprotein, čigar sinteza se sovpada z naraščanjem kaljenja pšeničnega zarodka. Je topen v vodi in odporen na pepsin. Njegova monomerska molekulska masa je 25 kDa, oligomerska pa 125 kDa. Ta protein je karakteriziran z beta sodčkom in s signalnim peptidom. Germin največkrat zaradi svojega imena zmotno navezujejo s pojavom, ki se v angleščini reče »germination« v slovenščini pa temu pojavu rečemo kaljenje. Čeprav germin res pomaga pri kaljenju zrn. Germin deluje v vseh organih rastline in v vseh razvojnih fazah. Vsi germini so vsaj deloma povezani z izvencelično matriko.<br />
<br />
Širok spekter funkcij se je odkrilo za germin in proteinom podobni germinu. Nekateri delujejo kot oksalati oksidaze ali kot superoksidni dizmutaze, medtem ko drugi germini delujejo kot strukturni proteini ali receptorji za auksine ali druge proteine. S oksalatno oksidazno aktivnostjo v žitaricah generirajo vodikov peroksid (H2O2) in s tem igrajo pomembno vlogo pri razvoju rastlin in pri njihovi obrambi. <br />
<br />
Danes znanstveniki eksperimentirajo z germinom zelo veliko, saj so ugotovili, da je ključ z azaščito nekaterih rastlin. S spreminjanjem njihove kemične sestave, danes poskušajo zaščiti odpornost riža na žuželke, ki prenašajo rastlinam škodljive bolezni (kobilice)</div>123kiki