IGEMINI: Kvasovke kot prehransko dopolnilo v vesolju - Revision history

KlementinaP at 18:30, 19 April 2021

2021-04-19T18:30:16Z

← Older revision		Revision as of 18:30, 19 April 2021
Line 77:		Line 77:
	Biokocka za moder optogenetski sistem vsebuje gen za NLS-EL222-VP16 pod konstitutivnim promotorjem ter gen za GFP pod dvosmernim inducibilnim promotorjem C120. Deli biokocke so namenjeni vnosu v biokocko za okus, in sicer se lahko promotor C120 preko restrikcijskih mest XmaI-SalI zamenja s promotorjem Gal1/10, preko restrikcijskih mest XbaI-BamHI pa se lahko vstavi gen za NLS-EL222-VP16 skupaj s promotorjem in terminatorjem ([https://2020.igem.org/wiki/images/a/a8/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_Schemadefin.png slika levo spodaj]). Ekipa je želela združiti moder optogenetski sistem z okusom po limoni, tako da bi kvasovke na modri svetlobi začele proizvajati limonen [6].		Biokocka za moder optogenetski sistem vsebuje gen za NLS-EL222-VP16 pod konstitutivnim promotorjem ter gen za GFP pod dvosmernim inducibilnim promotorjem C120. Deli biokocke so namenjeni vnosu v biokocko za okus, in sicer se lahko promotor C120 preko restrikcijskih mest XmaI-SalI zamenja s promotorjem Gal1/10, preko restrikcijskih mest XbaI-BamHI pa se lahko vstavi gen za NLS-EL222-VP16 skupaj s promotorjem in terminatorjem ([https://2020.igem.org/wiki/images/a/a8/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_Schemadefin.png slika levo spodaj]). Ekipa je želela združiti moder optogenetski sistem z okusom po limoni, tako da bi kvasovke na modri svetlobi začele proizvajati limonen [6].

	Rdeč optogenetski sistem deluje na podoben način kot moder ([https://2020.igem.org/Team:Toulouse_INSA-UPS/Design#red-optogenetic-system-phya-fhy1 več informacij]), le da je tu potreben promotor Gal1/10 ~~[6]~~. Biokocka za rdeč optogenetski sistem vsebuje pod dvosmernim konstitutivnim promotorjem gena za fuzijska proteina, ki na rdeči svetlobi interagirata in tvorita aktiven transkripcijski faktor. Celotno biokocko lahko preko restrikcijskih mest XbaI-BamHI vstavimo v biokocko za okus ([https://2020.igem.org/wiki/images/a/a8/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_Schemadefin.png slika desno spodaj]). Na tak način je ekipa želela združiti rdeč optogenetski sistem z okusom po sladki vrtnici [6].		Rdeč optogenetski sistem deluje na podoben način kot moder ([https://2020.igem.org/Team:Toulouse_INSA-UPS/Design#red-optogenetic-system-phya-fhy1 več informacij]), le da je tu potreben promotor Gal1/10. Biokocka za rdeč optogenetski sistem vsebuje pod dvosmernim konstitutivnim promotorjem gena za fuzijska proteina, ki na rdeči svetlobi interagirata in tvorita aktiven transkripcijski faktor. Celotno biokocko lahko preko restrikcijskih mest XbaI-BamHI vstavimo v biokocko za okus ([https://2020.igem.org/wiki/images/a/a8/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_Schemadefin.png slika desno spodaj]). Na tak način je ekipa želela združiti rdeč optogenetski sistem z okusom po sladki vrtnici [6].

	===Modul 3: gojenje kokulture===		===Modul 3: gojenje kokulture===

KlementinaP at 18:27, 19 April 2021

2021-04-19T18:27:54Z

← Older revision		Revision as of 18:27, 19 April 2021
Line 26:		Line 26:
	==Moduli sistema==		==Moduli sistema==
	===Modul 1: sinteza hranil in okusa===		===Modul 1: sinteza hranil in okusa===
	Prvi modul sestavljajo biokocke:		Prvi modul sestavljajo biokocke, ki so namenjene integraciji v genom kvasovke:
	{\| border=1 style="border-collapse: collapse;"		{\| border=1 style="border-collapse: collapse;"
	\|-		\|-

KlementinaP at 18:24, 19 April 2021

2021-04-19T18:24:34Z

← Older revision		Revision as of 18:24, 19 April 2021
Line 55:		Line 55:
	'''Biokocki BBa_K3570001 in BBa_K3570003'''		'''Biokocki BBa_K3570001 in BBa_K3570003'''

	Izbiro okusa kvasovk bi ekipa prepustila astronavtom, zato so se odločili, da bo sinteza molekul, ki dajo okus, inducibilna s pomočjo optogenetike. Zaradi preprostosti so izbrali okusa po sladki vrtnici ter po limoni, saj obe molekuli za okus nastaneta iz geranil pirofosfata ([https://2020.igem.org/wiki/images/7/76/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_pathway_resume.png prekuzor GGPP]) z eno samo encimsko pretvorbo [6]. Za okus po sladki vrtnici sta potrebni 2 molekuli: geraniol, ki ima aromo vrtnice [13] in brazzein, ki je majhen polipeptid z izjemno sladkim okusom [14]. Geraniol nastane iz geranil pirofosfata z encimom geraniol sintaza iz ''Catharanthus roseus''. Biokocka BBa_K3570001 je sestavljena tako, da vsebuje dvosmerni inducibilni promotor Gal1/10, tako da se v eno smer izrazi gen za geraniol sintazo, v drugo smer pa gen za brazzein. Preko restrikcijskih mest XbaI in BamHI se lahko vstavi ustrezno optogenetsko vezje [6]. Za okus po limoni je potrebna ena sama molekula: limonen, ki nastane iz geranil pirofosfata z encimom limonen sintaza. Biokocka BBa_K3570003 vsebuje gen za limonen sintazo pod dvosmernim inducibilnim promotorjem Gal1/10, vsebuje pa tudi restrikcijski mesti XbaI in BamHI za vnos optogenetskega vezja [6].		Izbiro okusa kvasovk bi ekipa prepustila astronavtom, zato so se odločili, da bo sinteza molekul, ki dajo okus, inducibilna s pomočjo optogenetike. Zaradi preprostosti so izbrali okusa po sladki vrtnici ter po limoni, saj obe molekuli za okus nastaneta iz geranil pirofosfata ([https://2020.igem.org/wiki/images/7/76/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_pathway_resume.png prekuzor GGPP]) z eno samo encimsko pretvorbo [6]. Za okus po sladki vrtnici sta potrebni 2 molekuli: geraniol, ki ima aromo vrtnice [13] in brazzein, ki je majhen polipeptid z izjemno sladkim okusom [14]. Geraniol nastane iz geranil pirofosfata z encimom geraniol sintaza iz ''Catharanthus roseus''. Biokocka BBa_K3570001 je sestavljena tako, da vsebuje dvosmerni inducibilni promotor Gal1/10, tako da se v eno smer izrazi gen za geraniol sintazo, v drugo smer pa gen za brazzein. Preko restrikcijskih mest XbaI in BamHI se lahko vstavi ustrezno optogenetsko vezje [6].

			Za okus po limoni je potrebna ena sama molekula: limonen, ki nastane iz geranil pirofosfata z encimom limonen sintaza. Biokocka BBa_K3570003 vsebuje gen za limonen sintazo pod dvosmernim inducibilnim promotorjem Gal1/10, vsebuje pa tudi restrikcijski mesti XbaI in BamHI za vnos optogenetskega vezja [6].

	===Modul 2: regulacija okusa preko optogenetike===		===Modul 2: regulacija okusa preko optogenetike===

KlementinaP at 18:13, 19 April 2021

2021-04-19T18:13:21Z

@@ Line 24: / Line 24: @@
 Ker je kvasovka heterotrofna, ni zmožna uporabljati odpadnega CO<sub>2</sub> kot vir ogljika [10]. Ekipa se je zato odločila za kokulturo z bakterijo ''C. ljungdahlii'', ki lahko raste tudi avtotrofno, pri čemer reducira CO<sub>2</sub> do organskih spojin, kot vir elektronov pri pretvorbi pa uporablja H<sub>2</sub> (prav tako odpadek na raketi) [11]. Bakterija lahko torej na osnovi odpadnih virov proizvede etanol in acetat, ki kvasovki predstavljata vir ogljika [6].
-==3 moduli sistema==
+==Moduli sistema==
 ===Modul 1: sinteza hranil in okusa===
 Prvi modul sestavljajo biokocke:
@@ Line 76: / Line 76: @@
 Rdeč optogenetski sistem deluje na podoben način kot moder ([https://2020.igem.org/Team:Toulouse_INSA-UPS/Design#red-optogenetic-system-phya-fhy1 več informacij]), le da je tu potreben promotor Gal1/10 [6]. Biokocka za rdeč optogenetski sistem vsebuje pod dvosmernim konstitutivnim promotorjem gena za fuzijska proteina, ki na rdeči svetlobi interagirata in tvorita aktiven transkripcijski faktor. Celotno biokocko lahko preko restrikcijskih mest XbaI-BamHI vstavimo v biokocko za okus ([https://2020.igem.org/wiki/images/a/a8/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_Schemadefin.png slika desno spodaj]). Na tak način je ekipa želela združiti rdeč optogenetski sistem z okusom po sladki vrtnici [6].

KlementinaP at 18:03, 19 April 2021

2021-04-19T18:03:47Z

← Older revision		Revision as of 18:03, 19 April 2021
Line 56:		Line 56:

	Izbiro okusa kvasovk bi ekipa prepustila astronavtom, zato so se odločili, da bo sinteza molekul, ki dajo okus, inducibilna s pomočjo optogenetike. Zaradi preprostosti so izbrali okusa po sladki vrtnici ter po limoni, saj obe molekuli za okus nastaneta iz geranil pirofosfata ([https://2020.igem.org/wiki/images/7/76/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_pathway_resume.png prekuzor GGPP]) z eno samo encimsko pretvorbo [6]. Za okus po sladki vrtnici sta potrebni 2 molekuli: geraniol, ki ima aromo vrtnice [13] in brazzein, ki je majhen polipeptid z izjemno sladkim okusom [14]. Geraniol nastane iz geranil pirofosfata z encimom geraniol sintaza iz ''Catharanthus roseus''. Biokocka BBa_K3570001 je sestavljena tako, da vsebuje dvosmerni inducibilni promotor Gal1/10, tako da se v eno smer izrazi gen za geraniol sintazo, v drugo smer pa gen za brazzein. Preko restrikcijskih mest XbaI in BamHI se lahko vstavi ustrezno optogenetsko vezje [6]. Za okus po limoni je potrebna ena sama molekula: limonen, ki nastane iz geranil pirofosfata z encimom limonen sintaza. Biokocka BBa_K3570003 vsebuje gen za limonen sintazo pod dvosmernim inducibilnim promotorjem Gal1/10, vsebuje pa tudi restrikcijski mesti XbaI in BamHI za vnos optogenetskega vezja [6].		Izbiro okusa kvasovk bi ekipa prepustila astronavtom, zato so se odločili, da bo sinteza molekul, ki dajo okus, inducibilna s pomočjo optogenetike. Zaradi preprostosti so izbrali okusa po sladki vrtnici ter po limoni, saj obe molekuli za okus nastaneta iz geranil pirofosfata ([https://2020.igem.org/wiki/images/7/76/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_pathway_resume.png prekuzor GGPP]) z eno samo encimsko pretvorbo [6]. Za okus po sladki vrtnici sta potrebni 2 molekuli: geraniol, ki ima aromo vrtnice [13] in brazzein, ki je majhen polipeptid z izjemno sladkim okusom [14]. Geraniol nastane iz geranil pirofosfata z encimom geraniol sintaza iz ''Catharanthus roseus''. Biokocka BBa_K3570001 je sestavljena tako, da vsebuje dvosmerni inducibilni promotor Gal1/10, tako da se v eno smer izrazi gen za geraniol sintazo, v drugo smer pa gen za brazzein. Preko restrikcijskih mest XbaI in BamHI se lahko vstavi ustrezno optogenetsko vezje [6]. Za okus po limoni je potrebna ena sama molekula: limonen, ki nastane iz geranil pirofosfata z encimom limonen sintaza. Biokocka BBa_K3570003 vsebuje gen za limonen sintazo pod dvosmernim inducibilnim promotorjem Gal1/10, vsebuje pa tudi restrikcijski mesti XbaI in BamHI za vnos optogenetskega vezja [6].

			===Modul 2: regulacija okusa preko optogenetike===
			Optogenetika temelji na uporabi proteinov, ki ob prisotnosti svetlobe točno določene valovne dolžine spremenijo konformacijo in s tem postanejo aktivni transkripcijski faktorji (TF) [15].
			Ekipa si je zamislila, da bi lahko astronavti z izbiro modre ali rdeče svetlobe inducirali nastajanje molekul za okus v kvasovkah in tako spremenili okus prehranskega dopolnila. Odločili so se za uporabo modrega optogenetskega sistema EL222 in rdečega optogenetskega sistema PhyA/FHY1 [6]. Razvili so biokocki:
			{\| border=1 style="border-collapse: collapse;"
			\|-
			\|Koda \|\| Opis biokocke
			\|-
			\|[http://parts.igem.org/Part:BBa_K3570005 BBa_K3570005]
			\|Moder optogenetski sistem v kvasovki.
			\|-
			\|[http://parts.igem.org/Part:BBa_K3570004 BBa_K3570004]
			\|Rdeč optogenetski sistem v kvasovki.
			\|}

			Moder optogenetski sistem temelji na uporabi TF EL222 iz bakterije ''Erythrobacter litoralis''. Na modri svetlobi (450 nm) EL222 homodimerizira in izpostavi DNA-vezavno domeno, s katero se lahko veže na umetni promotor C120. V kvasovkah EL222 sam po sebi ne more delovati kot TF, zato je potrebna fuzija s proteinom VP16 (protein virusa herpes simplex, ki deluje kot TF) in jedrnim lokalizacijskim signalom (NLS) [16]. Sistem torej deluje tako, da modra svetloba inducira izražanje gena pod promotorjem C120.

			Biokocka za moder optogenetski sistem vsebuje gen za NLS-EL222-VP16 pod konstitutivnim promotorjem ter gen za GFP pod dvosmernim inducibilnim promotorjem C120. Deli biokocke so namenjeni vnosu v biokocko za okus, in sicer se lahko promotor C120 preko restrikcijskih mest XmaI-SalI zamenja s promotorjem Gal1/10, preko restrikcijskih mest XbaI-BamHI pa se lahko vstavi gen za NLS-EL222-VP16 skupaj s promotorjem in terminatorjem ([https://2020.igem.org/wiki/images/a/a8/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_Schemadefin.png slika levo spodaj]). Ekipa je želela združiti moder optogenetski sistem z okusom po limoni, tako da bi kvasovke na modri svetlobi začele proizvajati limonen [6].

			Rdeč optogenetski sistem deluje na podoben način kot moder ([https://2020.igem.org/Team:Toulouse_INSA-UPS/Design#red-optogenetic-system-phya-fhy1 več informacij]), le da je tu potreben promotor Gal1/10 [6]. Biokocka za rdeč optogenetski sistem vsebuje pod dvosmernim konstitutivnim promotorjem gena za fuzijska proteina, ki na rdeči svetlobi interagirata in tvorita aktiven transkripcijski faktor. Celotno biokocko lahko preko restrikcijskih mest XbaI-BamHI vstavimo v biokocko za okus ([https://2020.igem.org/wiki/images/a/a8/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_Schemadefin.png slika desno spodaj]). Na tak način je ekipa želela združiti rdeč optogenetski sistem z okusom po sladki vrtnici [6].

KlementinaP at 17:32, 19 April 2021

2021-04-19T17:32:13Z

← Older revision		Revision as of 17:32, 19 April 2021
Line 52:		Line 52:

	β-karoten nastaja iz GGPP, zato se je ekipa odločila, da bo v kvasovki skušala povečati sintezo GGPP. To so želeli doseči s pomočjo 2 encimov: GGPP sintaze (CrtE) iz ''X. dendrorhous'' in krajše verzije 3-hidroksi-3-metilglutaril-koencim A reduktaze 1 (tHMG1) iz ''S. cerevisiae'' ([https://2020.igem.org/wiki/images/7/76/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_pathway_resume.png slika obeh pretvorb]) [6].		β-karoten nastaja iz GGPP, zato se je ekipa odločila, da bo v kvasovki skušala povečati sintezo GGPP. To so želeli doseči s pomočjo 2 encimov: GGPP sintaze (CrtE) iz ''X. dendrorhous'' in krajše verzije 3-hidroksi-3-metilglutaril-koencim A reduktaze 1 (tHMG1) iz ''S. cerevisiae'' ([https://2020.igem.org/wiki/images/7/76/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_pathway_resume.png slika obeh pretvorb]) [6].

			'''Biokocki BBa_K3570001 in BBa_K3570003'''

			Izbiro okusa kvasovk bi ekipa prepustila astronavtom, zato so se odločili, da bo sinteza molekul, ki dajo okus, inducibilna s pomočjo optogenetike. Zaradi preprostosti so izbrali okusa po sladki vrtnici ter po limoni, saj obe molekuli za okus nastaneta iz geranil pirofosfata ([https://2020.igem.org/wiki/images/7/76/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_pathway_resume.png prekuzor GGPP]) z eno samo encimsko pretvorbo [6]. Za okus po sladki vrtnici sta potrebni 2 molekuli: geraniol, ki ima aromo vrtnice [13] in brazzein, ki je majhen polipeptid z izjemno sladkim okusom [14]. Geraniol nastane iz geranil pirofosfata z encimom geraniol sintaza iz ''Catharanthus roseus''. Biokocka BBa_K3570001 je sestavljena tako, da vsebuje dvosmerni inducibilni promotor Gal1/10, tako da se v eno smer izrazi gen za geraniol sintazo, v drugo smer pa gen za brazzein. Preko restrikcijskih mest XbaI in BamHI se lahko vstavi ustrezno optogenetsko vezje [6]. Za okus po limoni je potrebna ena sama molekula: limonen, ki nastane iz geranil pirofosfata z encimom limonen sintaza. Biokocka BBa_K3570003 vsebuje gen za limonen sintazo pod dvosmernim inducibilnim promotorjem Gal1/10, vsebuje pa tudi restrikcijski mesti XbaI in BamHI za vnos optogenetskega vezja [6].

KlementinaP at 17:28, 19 April 2021

2021-04-19T17:28:57Z

← Older revision		Revision as of 17:28, 19 April 2021
Line 32:		Line 32:
	\|-		\|-
	\|[http://parts.igem.org/Part:BBa_K3570002 BBa_K3570002]		\|[http://parts.igem.org/Part:BBa_K3570002 BBa_K3570002]
	\| Konstitutivna sinteza β-karotena v kvasovki.		\|Konstitutivna sinteza β-karotena v kvasovki.
	\|-		\|-
	\|[http://parts.igem.org/Part:BBa_K3570000 BBa_K3570000]		\|[http://parts.igem.org/Part:BBa_K3570000 BBa_K3570000]
	\| Konstitutivna povečana sinteza geranilgeranil pirofosfata v kvasovki.		\|Konstitutivna povečana sinteza geranilgeranil pirofosfata v kvasovki.
	\|-		\|-
	\|[http://parts.igem.org/Part:BBa_K3570001 BBa_K3570001]		\|[http://parts.igem.org/Part:BBa_K3570001 BBa_K3570001]
	\| Kvasovki da okus po sladki vrtnici.		\|Kvasovki da okus po sladki vrtnici.
	\|-		\|-
	\|[http://parts.igem.org/Part:BBa_K3570003 BBa_K3570003]		\|[http://parts.igem.org/Part:BBa_K3570003 BBa_K3570003]
	\| Kvasovki da okus po limoni.		\|Kvasovki da okus po limoni.
	\|}		\|}


			'''Biokocka BBa_K3570002'''

			Ekipa je v kvasovki želela proizvajati β-karoten, za kar sta potrebna 2 encima iz kvasovke ''Xanthophyllomyces dendrorhous'': fitoen desaturaza (CrtI) in likopen ciklaza/fitoen sintaza (CrtYB). Encima katalizirata serijo reakcij, pri katerih iz geranilgeranil pirofosfata (GGPP) nastane β-karoten ([https://2020.igem.org/wiki/images/0/07/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_betacarotene_pathway.jpeg slika sintezne poti]) [6, 12]. Ker je CrtYB transmembranski protein, CrtI pa citosolni, so se odločili za fuzijo obeh encimov, s čimer je encimska pretvorba hitrejša [12].

			'''Biokocka BBa_K3570000'''

			β-karoten nastaja iz GGPP, zato se je ekipa odločila, da bo v kvasovki skušala povečati sintezo GGPP. To so želeli doseči s pomočjo 2 encimov: GGPP sintaze (CrtE) iz ''X. dendrorhous'' in krajše verzije 3-hidroksi-3-metilglutaril-koencim A reduktaze 1 (tHMG1) iz ''S. cerevisiae'' ([https://2020.igem.org/wiki/images/7/76/T--Toulouse_INSA-UPS--2020_pathway_resume.png slika obeh pretvorb]) [6].

KlementinaP at 17:19, 19 April 2021

2021-04-19T17:19:49Z

← Older revision		Revision as of 17:19, 19 April 2021
Line 27:		Line 27:
	===Modul 1: sinteza hranil in okusa===		===Modul 1: sinteza hranil in okusa===
	Prvi modul sestavljajo biokocke:		Prvi modul sestavljajo biokocke:
	{\| border=1		{\| border=1 style="border-collapse: collapse;"
	\|-		\|-
	\|Koda \|\| Opis biokocke		\|Koda \|\| Opis biokocke

KlementinaP at 17:19, 19 April 2021

2021-04-19T17:19:21Z

← Older revision		Revision as of 17:19, 19 April 2021
Line 23:		Line 23:
	===''Clostridium ljungdahlii''===		===''Clostridium ljungdahlii''===
	Ker je kvasovka heterotrofna, ni zmožna uporabljati odpadnega CO<sub>2</sub> kot vir ogljika [10]. Ekipa se je zato odločila za kokulturo z bakterijo ''C. ljungdahlii'', ki lahko raste tudi avtotrofno, pri čemer reducira CO<sub>2</sub> do organskih spojin, kot vir elektronov pri pretvorbi pa uporablja H<sub>2</sub> (prav tako odpadek na raketi) [11]. Bakterija lahko torej na osnovi odpadnih virov proizvede etanol in acetat, ki kvasovki predstavljata vir ogljika [6].		Ker je kvasovka heterotrofna, ni zmožna uporabljati odpadnega CO<sub>2</sub> kot vir ogljika [10]. Ekipa se je zato odločila za kokulturo z bakterijo ''C. ljungdahlii'', ki lahko raste tudi avtotrofno, pri čemer reducira CO<sub>2</sub> do organskih spojin, kot vir elektronov pri pretvorbi pa uporablja H<sub>2</sub> (prav tako odpadek na raketi) [11]. Bakterija lahko torej na osnovi odpadnih virov proizvede etanol in acetat, ki kvasovki predstavljata vir ogljika [6].

			==3 moduli sistema==
			===Modul 1: sinteza hranil in okusa===
			Prvi modul sestavljajo biokocke:
			{\| border=1
			\|-
			\|Koda \|\| Opis biokocke
			\|-
			\|[http://parts.igem.org/Part:BBa_K3570002 BBa_K3570002]
			\| Konstitutivna sinteza β-karotena v kvasovki.
			\|-
			\|[http://parts.igem.org/Part:BBa_K3570000 BBa_K3570000]
			\| Konstitutivna povečana sinteza geranilgeranil pirofosfata v kvasovki.
			\|-
			\|[http://parts.igem.org/Part:BBa_K3570001 BBa_K3570001]
			\| Kvasovki da okus po sladki vrtnici.
			\|-
			\|[http://parts.igem.org/Part:BBa_K3570003 BBa_K3570003]
			\| Kvasovki da okus po limoni.
			\|}

KlementinaP at 16:50, 19 April 2021

2021-04-19T16:50:01Z

← Older revision		Revision as of 16:50, 19 April 2021
Line 18:		Line 18:
	Kokulturo bi sestavljali kvasovka ''Saccharomyces cerevisiae'' in bakterija ''Clostridium ljungdahlii''. Kokulturo so zasnovali na tak način, da bi kot vir ogljika in dušika uporabljala odpadke, ki nastanejo pri recikliranju organskih snovi na raketi. Vir ogljika bi predstavljal CO<sub>2</sub> iz zraka, vir dušika pa organske molekule iz urina [6].		Kokulturo bi sestavljali kvasovka ''Saccharomyces cerevisiae'' in bakterija ''Clostridium ljungdahlii''. Kokulturo so zasnovali na tak način, da bi kot vir ogljika in dušika uporabljala odpadke, ki nastanejo pri recikliranju organskih snovi na raketi. Vir ogljika bi predstavljal CO<sub>2</sub> iz zraka, vir dušika pa organske molekule iz urina [6].

	===Saccharomyces cerevisiae===		===''Saccharomyces cerevisiae''===
	Kvasovko bi gensko spremenili, tako da bi lahko proizvajala β-karoten, dodali pa bi ji tudi optogenetske elemente, preko katerih bi s spremembo svetlobe spremenili njen okus [6]. Ker je kvasovka splošno prepoznana kot varna, prav tako pa že sama po sebi proizvaja tudi vitamine B in druga hranila [8], bi jo astronavti lahko uživali kot prehransko dopolnilo [6]. To je že ustaljena praksa na Zemlji [9].		Kvasovko bi gensko spremenili, tako da bi lahko proizvajala β-karoten, dodali pa bi ji tudi optogenetske elemente, preko katerih bi s spremembo svetlobe spremenili njen okus [6]. Ker je kvasovka splošno prepoznana kot varna, prav tako pa že sama po sebi proizvaja tudi vitamine B in druga hranila [8], bi jo astronavti lahko uživali kot prehransko dopolnilo [6]. To je že ustaljena praksa na Zemlji [9].

	===Clostridium ljungdahlii===		===''Clostridium ljungdahlii''===
	Ker je kvasovka heterotrofna, ni zmožna uporabljati odpadnega CO<sub>2</sub> kot vir ogljika [10]. Ekipa se je zato odločila za kokulturo z bakterijo C. ljungdahlii, ki lahko raste tudi avtotrofno, pri čemer reducira CO<sub>2</sub> do organskih spojin, kot vir elektronov pri pretvorbi pa uporablja H<sub>2</sub> (prav tako odpadek na raketi) [11]. Bakterija lahko torej na osnovi odpadnih virov proizvede etanol in acetat, ki kvasovki predstavljata vir ogljika [6].		Ker je kvasovka heterotrofna, ni zmožna uporabljati odpadnega CO<sub>2</sub> kot vir ogljika [10]. Ekipa se je zato odločila za kokulturo z bakterijo ''C. ljungdahlii'', ki lahko raste tudi avtotrofno, pri čemer reducira CO<sub>2</sub> do organskih spojin, kot vir elektronov pri pretvorbi pa uporablja H<sub>2</sub> (prav tako odpadek na raketi) [11]. Bakterija lahko torej na osnovi odpadnih virov proizvede etanol in acetat, ki kvasovki predstavljata vir ogljika [6].