https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Interakcija_SARS-CoV-2_s_tar%C4%8Dno_celicoInterakcija SARS-CoV-2 s tarčno celico - Revision history2026-05-24T10:04:28ZRevision history for this page on the wikiMediaWiki 1.45.3https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Interakcija_SARS-CoV-2_s_tar%C4%8Dno_celico&diff=17908&oldid=prevMDolinar at 13:47, 10 March 20212021-03-10T13:47:18Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 13:47, 10 March 2021</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Virus SARS-CoV-2 je sestavljen iz več komponent. Genetski zapis nosi nukleinska kislina RNA, ki znotraj gostiteljske celice omogoča nastanek novih virusov. Virus sestavljajo tudi lipidna membrana, enaka tistim na gostiteljskih celicah, in 4 vrste strukturnih proteinov. Eden izmed teh je protein 'spike' (bodica), ki kot <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">trojček </del>(<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">trimer</del>), zasidran v virusno membrano, štrli iz virusa in mu omogoča interakcijo <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">z </del>tarčnimi celicami.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Virus SARS-CoV-2 je sestavljen iz več komponent. Genetski zapis nosi nukleinska kislina RNA, ki znotraj gostiteljske celice omogoča nastanek novih virusov. Virus sestavljajo tudi lipidna membrana, enaka tistim na gostiteljskih celicah, in 4 vrste strukturnih proteinov. Eden izmed teh je protein 'spike' (bodica), ki kot <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">trimer </ins>(<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">tri enake molekule skupaj</ins>), zasidran v virusno membrano, štrli iz virusa in mu omogoča interakcijo <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">s </ins>tarčnimi celicami.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Pri okužbi <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">z </del>SARS-CoV-2 se <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">na površini tarčnih celic </del>virusni protein 'spike' veže na receptorski protein ACE2. Encimi tarčne celice cepijo protein 'spike' na točno določenem mestu, kar omogoči njegovo aktivacijo. Aktivacija <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">tega </del>proteina <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">povzroči</del>, <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">da </del>se virusna membrana zlije s celično membrano<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </del>v notranjost celice <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">pa se sprosti virusna RNA</del>. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">V celici </del>se virusna RNA začne podvojevati, <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">hkrati </del>se sintetizirajo tudi virusni proteini. </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Pri okužbi <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">s </ins>SARS-CoV-2 se virusni protein 'spike' veže na receptorski protein ACE2 <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">na površini tarčnih celic</ins>. Encimi tarčne celice cepijo protein 'spike' na točno določenem mestu, kar omogoči njegovo aktivacijo. Aktivacija <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">povzroči spremembo zgradbe </ins>proteina <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">'spike'</ins>, <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">hkrati pa </ins>se virusna membrana zlije s celično membrano <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">in virusna RNA se sprosti </ins>v notranjost celice. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Tam </ins>se virusna RNA začne podvojevati, <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">sočasno pa </ins>se sintetizirajo tudi virusni proteini. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Aktivacija proteina 'spike' poteka najpogosteje na celični mebrani, kjer protein cepi predvsem proteaza TMPRSS2. Alternativni način aktivacije pa poteka po končanem procesu endocitoze. Pri tem celica "pogoltne" virusni delec in sicer tako, da virus obda lipidni ovoj, ki ga ločuje od notranjosti celice. Znotraj celičnega organela, imenovanega lizosom, celica skuša razgraditi virusni delec s pomočjo lizosomskih proteaz. Ena izmed teh proteaz je katepsin L, ki cepi protein 'spike' in ga s tem aktivira. To povzroči zlivanje membran in omogoči virusni RNA prehod v notranjost celice. </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Aktivacija proteina 'spike' poteka najpogosteje na celični mebrani, kjer protein cepi predvsem proteaza TMPRSS2. Alternativni način aktivacije pa poteka po končanem procesu endocitoze. Pri tem celica "pogoltne" virusni delec in sicer tako, da virus obda lipidni ovoj, ki ga ločuje od notranjosti celice. Znotraj celičnega organela, imenovanega lizosom, celica skuša razgraditi virusni delec s pomočjo lizosomskih proteaz. Ena izmed teh proteaz je katepsin L, ki cepi protein 'spike' in ga s tem aktivira. To povzroči zlivanje membran in omogoči virusni RNA prehod v notranjost celice. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Razumevanje mehanizma vstopa virusa v celico nam razkriva potencialne strategije za razvoj protivirusnih zdravil. Širjenje okužbe v telesu bi lahko zaustavili z inhibicijo proteaz, ki omogočajo aktivacijo proteina 'spike' ter vstop virusne RNA v notranjost celice. Pri tem moramo upoštevati oba mehanizma aktivacije proteina 'spike' ter dejstvo, da nekatere celice najpogosteje uporabljajo prvi mehanizem aktivacije, nekatere pa drugega.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Razumevanje mehanizma vstopa virusa v celico nam razkriva potencialne strategije za razvoj protivirusnih zdravil. Širjenje okužbe v telesu bi lahko zaustavili z inhibicijo proteaz, ki omogočajo aktivacijo proteina 'spike' ter vstop virusne RNA v notranjost celice. Pri tem moramo upoštevati oba mehanizma aktivacije proteina 'spike' ter dejstvo, da nekatere celice najpogosteje uporabljajo prvi mehanizem aktivacije, nekatere pa drugega.</div></td></tr>
</table>MDolinarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Interakcija_SARS-CoV-2_s_tar%C4%8Dno_celico&diff=17907&oldid=prevMDolinar at 13:21, 10 March 20212021-03-10T13:21:08Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 13:21, 10 March 2021</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Virusni delec </del>SARS-CoV-2 je sestavljen iz <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">večih </del>komponent. Genetski zapis nosi nukleinska kislina RNA, ki znotraj gostiteljske celice omogoča nastanek novih <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">virusnih delcev</del>. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Poleg RNA, virusni delec </del>sestavljajo tudi lipidna membrana, enaka tistim na gostiteljskih celicah, in 4 vrste strukturnih proteinov. Eden izmed teh je spike <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">protein </del>ki, zasidran v virusno membrano, <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">izstopa </del>iz virusa in mu omogoča interakcijo z tarčnimi celicami.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Virus </ins>SARS-CoV-2 je sestavljen iz <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">več </ins>komponent. Genetski zapis nosi nukleinska kislina RNA, ki znotraj gostiteljske celice omogoča nastanek novih <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">virusov</ins>. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Virus </ins>sestavljajo tudi lipidna membrana, enaka tistim na gostiteljskih celicah, in 4 vrste strukturnih proteinov. Eden izmed teh je <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">protein '</ins>spike<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">' (bodica), </ins>ki <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">kot trojček (trimer)</ins>, zasidran v virusno membrano, <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">štrli </ins>iz virusa in mu omogoča interakcijo z tarčnimi celicami.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Pri okužbi z SARS-CoV-2 se na površini tarčnih celic virusni spike <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">protein </del>veže na protein ACE2. Encimi tarčne celice <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">(proteaze) </del>cepijo spike <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">protein </del>na določenem mestu, kar omogoči njegovo aktivacijo. Aktivacija <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">spike </del>proteina <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">nato </del>povzroči, da se virusna membrana zlije s celično membrano, v notranjost celice pa se sprosti virusna RNA. V <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">notranjosti celice </del>se začne podvojevati <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">virusna RNA</del>, <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">virusni proteini </del>se sintetizirajo<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">. Aktivacija spike proteina poteka na dva različna načina. Bolj pogosti način poteka neposredno na celični mebrani, kjer spike protein, poleg drugih proteaz, cepi predvsem proteaza TMPRSS2. Drugi način aktvacije poteka po postopku endocitoze. Pri omenjenem postopku celica "pogoltne" </del>virusni <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">delec. Pri tem ga obda lipidni ovoj, ki virusni delec ločuje od notranjosti celice. Znotraj strukture imenovane lizosom, celica skuša razgraditi virusni delec s pomočjo lizosomskih proteaz. Ena izmed teh proteaz je katepsin L, ki cepi spike protein in ga s tem aktivira. To povzroči zlivanje membran in omogoči virusni RNA vstop v notranjost celice</del>. </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Pri okužbi z SARS-CoV-2 se na površini tarčnih celic virusni <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">protein '</ins>spike<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">' </ins>veže na <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">receptorski </ins>protein ACE2. Encimi tarčne celice cepijo <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">protein '</ins>spike<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">' </ins>na <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">točno </ins>določenem mestu, kar omogoči njegovo aktivacijo. Aktivacija <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">tega </ins>proteina povzroči, da se virusna membrana zlije s celično membrano, v notranjost celice pa se sprosti virusna RNA. V <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">celici </ins>se <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">virusna RNA </ins>začne podvojevati, <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">hkrati </ins>se sintetizirajo <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">tudi </ins>virusni <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">proteini</ins>. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Razumevanje mehanizma <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">vzstopa </del>virusa v celico nam <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">razkrije </del>potencialne strategije za razvoj protivirusnih zdravil. Širjenje okužbe v telesu bi lahko zaustavili z inhibicijo proteaz, ki omogočajo aktivacijo spike <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">proteina </del>ter vstop virusne RNA v notranjost celice. Pri tem moramo upoštevati oba mehanizma aktivacije spike <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">proteina </del>ter dejstvo, da <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">je pri različnih celicah bolj pogost različen </del>mehanizem.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Aktivacija proteina 'spike' poteka najpogosteje na celični mebrani, kjer protein cepi predvsem proteaza TMPRSS2. Alternativni način aktivacije pa poteka po končanem procesu endocitoze. Pri tem celica "pogoltne" virusni delec in sicer tako, da virus obda lipidni ovoj, ki ga ločuje od notranjosti celice. Znotraj celičnega organela, imenovanega lizosom, celica skuša razgraditi virusni delec s pomočjo lizosomskih proteaz. Ena izmed teh proteaz je katepsin L, ki cepi protein 'spike' in ga s tem aktivira. To povzroči zlivanje membran in omogoči virusni RNA prehod v notranjost celice. </ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Razumevanje mehanizma <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">vstopa </ins>virusa v celico nam <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">razkriva </ins>potencialne strategije za razvoj protivirusnih zdravil. Širjenje okužbe v telesu bi lahko zaustavili z inhibicijo proteaz, ki omogočajo aktivacijo <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">proteina '</ins>spike<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">' </ins>ter vstop virusne RNA v notranjost celice. Pri tem moramo upoštevati oba mehanizma aktivacije <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">proteina '</ins>spike<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">' </ins>ter dejstvo, da <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">nekatere celice najpogosteje uporabljajo prvi </ins>mehanizem <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">aktivacije, nekatere pa drugega</ins>.</div></td></tr>
</table>MDolinarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Interakcija_SARS-CoV-2_s_tar%C4%8Dno_celico&diff=17903&oldid=prevUrban Hribar at 19:16, 9 March 20212021-03-09T19:16:23Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 19:16, 9 March 2021</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">WIP</del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Virusni delec SARS-CoV-2 je sestavljen iz večih komponent. Genetski zapis nosi nukleinska kislina RNA, ki znotraj gostiteljske celice omogoča nastanek novih virusnih delcev. Poleg RNA, virusni delec sestavljajo tudi lipidna membrana, enaka tistim na gostiteljskih celicah, in 4 vrste strukturnih proteinov. Eden izmed teh je spike protein ki, zasidran v virusno membrano, izstopa iz virusa in mu omogoča interakcijo z tarčnimi celicami.</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Pri okužbi z SARS-CoV-2 se na površini tarčnih celic virusni spike protein veže na protein ACE2. Encimi tarčne celice (proteaze) cepijo spike protein na določenem mestu, kar omogoči njegovo aktivacijo. Aktivacija spike proteina nato povzroči, da se virusna membrana zlije s celično membrano, v notranjost celice pa se sprosti virusna RNA. V notranjosti celice se začne podvojevati virusna RNA, virusni proteini se sintetizirajo. Aktivacija spike proteina poteka na dva različna načina. Bolj pogosti način poteka neposredno na celični mebrani, kjer spike protein, poleg drugih proteaz, cepi predvsem proteaza TMPRSS2. Drugi način aktvacije poteka po postopku endocitoze. Pri omenjenem postopku celica "pogoltne" virusni delec. Pri tem ga obda lipidni ovoj, ki virusni delec ločuje od notranjosti celice. Znotraj strukture imenovane lizosom, celica skuša razgraditi virusni delec s pomočjo lizosomskih proteaz. Ena izmed teh proteaz je katepsin L, ki cepi spike protein in ga s tem aktivira. To povzroči zlivanje membran in omogoči virusni RNA vstop v notranjost celice. </ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Razumevanje mehanizma vzstopa virusa v celico nam razkrije potencialne strategije za razvoj protivirusnih zdravil. Širjenje okužbe v telesu bi lahko zaustavili z inhibicijo proteaz, ki omogočajo aktivacijo spike proteina ter vstop virusne RNA v notranjost celice. Pri tem moramo upoštevati oba mehanizma aktivacije spike proteina ter dejstvo, da je pri različnih celicah bolj pogost različen mehanizem.</ins></div></td></tr>
</table>Urban Hribarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Interakcija_SARS-CoV-2_s_tar%C4%8Dno_celico&diff=17899&oldid=prevUrban Hribar: New page: WIP2021-03-09T16:48:16Z<p>New page: WIP</p>
<p><b>New page</b></p><div>WIP</div>Urban Hribar