https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Ionski_kanal%C4%8DkiIonski kanalčki - Revision history2026-04-15T05:06:38ZRevision history for this page on the wikiMediaWiki 1.39.3https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ionski_kanal%C4%8Dki&diff=5308&oldid=prevNives Naraglav at 07:52, 27 January 20112011-01-27T07:52:27Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 07:52, 27 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l17">Line 17:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 17:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ca2+ kanalčke pa najdemo tudi na membrani endoplazemskega retikuluma, kjer se odprejo ob vezavi IP3 (inizitol 1,4,5 trifosfat), ki v tem primeru deluje kot intracelularni ligand.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ca2+ kanalčke pa najdemo tudi na membrani endoplazemskega retikuluma, kjer se odprejo ob vezavi IP3 (inizitol 1,4,5 trifosfat), ki v tem primeru deluje kot intracelularni ligand.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Pri senzorni transdukciii za vid imamo dvoje celic, ki so občutljive na svetlobo, in sicer paličice, ki so za razlikovanje črno/ belo, ter čepke, ki zaznavajo barve. Omenjene vidne čutnice imajo od Na+ in K+ odvisne ATP-azne kanalčke. V zunanjem delu teh celic pa imamo od cGMP odvisne Na+ in Ca 2+ kanalčke. Količina cGMP je odvisna od količine svetlobe. Več je svetlobe,<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">več </del>je cGMP<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">. Pri </del>temnih pogojih <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">se količina cGMP-ja zmanjša, K</del>+ in Na+ <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">kanalček </del>se <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">zapre</del>, <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">zaradi česar </del>se <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">membrana celice </del>hiperpolarizira. Signal se <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">tako </del>prenese v ganglion (zunanjo plast mrežnice), slednji pa signal pošilja v vidni korteks.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Pri senzorni transdukciii za vid imamo dvoje celic, ki so občutljive na svetlobo, in sicer paličice, ki so za razlikovanje črno/ belo, ter čepke, ki zaznavajo barve. Omenjene vidne čutnice imajo od Na+ in K+ odvisne ATP-azne kanalčke. V zunanjem delu teh celic pa imamo od cGMP odvisne Na+ in Ca 2+ kanalčke. Količina cGMP je odvisna od količine svetlobe. Več je svetlobe,<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">manj </ins>je cGMP <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">in, pri </ins>temnih pogojih <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">odprti Ca 2</ins>+ in Na+ <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">kanalčki, </ins>se <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">zaprejo.Membrana celice postane še bolj negativno nabita</ins>, <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">torej </ins>se hiperpolarizira. Signal se <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">nato </ins>prenese v ganglion (zunanjo plast mrežnice), slednji pa signal pošilja v vidni korteks.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Med ionske kanalčkem, ki so aktivirani z intracelularnimi ligandi spadajo tudi UCP proteini (mitohondrijski razklopni proteini). Zgrajeni si iz šestih α heliksov, ki prebadajo notranjo membrano mitohondrija rjavih adipocitov. Njihova naloga je uravnavanje toka protonov, nadzor nastajanja superoksida in ostalih reaktivnih kisikovih spojin, pomembno vlogo pa imajo tudi pri patogenezi diabetesa tipa 2 in termoregulaciji, saj protonov ne porabljajo za nastanek ATP molekule, ampak delujejo nesklopljeno z ATP sintazo, kar pa povzroča sproščanje toplote. </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Med ionske kanalčkem, ki so aktivirani z intracelularnimi ligandi spadajo tudi UCP proteini (mitohondrijski razklopni proteini). Zgrajeni si iz šestih α heliksov, ki prebadajo notranjo membrano mitohondrija rjavih adipocitov. Njihova naloga je uravnavanje toka protonov, nadzor nastajanja superoksida in ostalih reaktivnih kisikovih spojin, pomembno vlogo pa imajo tudi pri patogenezi diabetesa tipa 2 in termoregulaciji, saj protonov ne porabljajo za nastanek ATP molekule, ampak delujejo nesklopljeno z ATP sintazo, kar pa povzroča sproščanje toplote. </div></td></tr>
</table>Nives Naraglavhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ionski_kanal%C4%8Dki&diff=5268&oldid=prevNives Naraglav at 10:19, 12 January 20112011-01-12T10:19:06Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 10:19, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l24">Line 24:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 24:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Zvočno valovanje upogne ušesne dlačice notranjega ušesa, kar odpre kationske kanalčke, aktivira celice ušesnih dlačic, ki nato stimulirajo nevron, ki prenese informacijo v avditorni korteks možganov.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Zvočno valovanje upogne ušesne dlačice notranjega ušesa, kar odpre kationske kanalčke, aktivira celice ušesnih dlačic, ki nato stimulirajo nevron, ki prenese informacijo v avditorni korteks možganov.</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">'''Viri:'''</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">David L. Nelson, Michale M. Cox Lehninger; Principles of biochemistry 5. izdaja, W. H. Freeman and company, 2008.</ins></div></td></tr>
</table>Nives Naraglavhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ionski_kanal%C4%8Dki&diff=5267&oldid=prevNives Naraglav at 10:17, 12 January 20112011-01-12T10:17:45Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 10:17, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">'''Ionski kanalčki'''</del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki so transmembranski proteini, ki v lipidnem dvosloju tvorijo hidrofilne pore in tako omogočijo ionom hiter prehod skozi membrano. Ioni skozi kanalčke prehajajo v skladu s svojim koncentracijskim gradientom in ne potrebujejo energije, zato je njihov transport pasiven.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki so transmembranski proteini, ki v lipidnem dvosloju tvorijo hidrofilne pore in tako omogočijo ionom hiter prehod skozi membrano. Ioni skozi kanalčke prehajajo v skladu s svojim koncentracijskim gradientom in ne potrebujejo energije, zato je njihov transport pasiven.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
</table>Nives Naraglavhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ionski_kanal%C4%8Dki&diff=5266&oldid=prevNives Naraglav at 10:17, 12 January 20112011-01-12T10:17:23Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 10:17, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l6">Line 6:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 6:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki se lahko nahajajo v dveh stanjih- v odprtem in zaprtem. Glede na regulacijo prehajanja med obema stanjema ločimo več vrst ionskih kanalčkov, glavni regulatorji ionskih kanalčkov pa so intracelularni, ekstracelularni ligandi, električni potencial in mehanski dražljaji.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki se lahko nahajajo v dveh stanjih- v odprtem in zaprtem. Glede na regulacijo prehajanja med obema stanjema ločimo več vrst ionskih kanalčkov, glavni regulatorji ionskih kanalčkov pa so intracelularni, ekstracelularni ligandi, električni potencial in mehanski dražljaji.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Vpliv električnega potenciala na ionske kanalčke'''</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Vpliv električnega potenciala <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">in ekstracelularnih ligandov </ins>na ionske kanalčke'''</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Vpliv električnega potenciala je nazorno viden v primeru nastanka akcijskega potenciala. Na začetku nevron v svojem ravnotežnem stanju vzdržuje standardni mirovni potencial -60mV, natrijevi in kalijevi kanalčki pa so zaprti. Ko se specifičen ligand iz sinaptične reže veže na receptor in odpre natrijev kanalček, se membrana depolarizira (notranja membrana je malo manj negativno nabita).</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Vpliv električnega potenciala je nazorno viden v primeru nastanka akcijskega potenciala. Na začetku nevron v svojem ravnotežnem stanju vzdržuje standardni mirovni potencial -60mV, natrijevi in kalijevi kanalčki pa so zaprti. Ko se specifičen ligand iz sinaptične reže veže na receptor in odpre natrijev kanalček, se membrana depolarizira (notranja membrana je malo manj negativno nabita).</div></td></tr>
</table>Nives Naraglavhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ionski_kanal%C4%8Dki&diff=5265&oldid=prevNives Naraglav at 10:16, 12 January 20112011-01-12T10:16:11Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 10:16, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l13">Line 13:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 13:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://discover8.com/public/images/upload_article_images/Ion_Channel.jpg</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://discover8.com/public/images/upload_article_images/Ion_Channel.jpg</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Če se je potencial v notranjosti membrane <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">spremenila </del>za več kot 20mV, se odprejo še ostali natrijevi kanalčki, zaradi česar postane notranja membrana celice pozitivno nabita. V naslednji fazi se natrijevi kanalčki zaprejo, odprejo pa se kalijevi kanalčki. Z odtekanjem kalijevih ionov postaja naboj na notranji membrani vse bolj negativen. Ko se ponovno vzpostavi ravnotežje se kalijevi kanalčki zaprejo, akcijski signal pa se prenese vzdolž aksona. Na sinaptičnih terminalih se, zaradi depolarizacije presinaptične membrane, odprejo kalcijevi kanalčki. Ker je koncentracija kalcija zunaj 1000 krat večja od koncentracije znotraj celice, kalcij vdre v celico in stimulira sekrecijo nevrotranzimerjev, recimo GABA, acetilholina, glutamata, ki kot ekstracelularni ligandi sprožijo oziroma zavrejo depolarizacijo na naslednji postsinaptični membrani.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Če se je potencial v notranjosti membrane <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">spremenil </ins>za več kot 20mV, se odprejo še ostali natrijevi kanalčki, zaradi česar postane notranja membrana celice pozitivno nabita. V naslednji fazi se natrijevi kanalčki zaprejo, odprejo pa se kalijevi kanalčki. Z odtekanjem kalijevih ionov postaja naboj na notranji membrani vse bolj negativen. Ko se ponovno vzpostavi ravnotežje se kalijevi kanalčki zaprejo, akcijski signal pa se prenese vzdolž aksona. Na sinaptičnih terminalih se, zaradi depolarizacije presinaptične membrane, odprejo kalcijevi kanalčki. Ker je koncentracija kalcija zunaj 1000 krat večja od koncentracije znotraj celice, kalcij vdre v celico in stimulira sekrecijo nevrotranzimerjev, recimo GABA, acetilholina, glutamata, ki kot ekstracelularni ligandi sprožijo oziroma zavrejo depolarizacijo na naslednji postsinaptični membrani.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Vpliv intracelularnih ligandov'''</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Vpliv intracelularnih ligandov'''</div></td></tr>
</table>Nives Naraglavhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ionski_kanal%C4%8Dki&diff=5264&oldid=prevNives Naraglav at 10:13, 12 January 20112011-01-12T10:13:51Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 10:13, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l3">Line 3:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 3:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki so transmembranski proteini, ki v lipidnem dvosloju tvorijo hidrofilne pore in tako omogočijo ionom hiter prehod skozi membrano. Ioni skozi kanalčke prehajajo v skladu s svojim koncentracijskim gradientom in ne potrebujejo energije, zato je njihov transport pasiven.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki so transmembranski proteini, ki v lipidnem dvosloju tvorijo hidrofilne pore in tako omogočijo ionom hiter prehod skozi membrano. Ioni skozi kanalčke prehajajo v skladu s svojim koncentracijskim gradientom in ne potrebujejo energije, zato je njihov transport pasiven.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Večinoma so iono selektivni, torej glede na velikost in naboj prepuščajo le določene ione. To je razvidno <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">predvsem </del>na primeru Na in K kanalčka. K+ ion je večji od Na+ iona in zato ne more skozi natrijev kanalček. Po drugi strani pa Na+ niti ne more skozi kalijev kanalček, saj ob prihodu v dani kanalček ne izgubi hidratacijskega ovoja, hidratizirani Na+ ion pa je prevelik, da bi lahko prešel skozi kalijev kanalček.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Večinoma so iono selektivni, torej glede na velikost in naboj prepuščajo le določene ione. To je razvidno na primeru Na in K kanalčka. K+ ion je večji od Na+ iona in zato ne more skozi natrijev kanalček. Po drugi strani pa Na+ niti ne more skozi kalijev kanalček, saj ob prihodu v dani kanalček ne izgubi hidratacijskega ovoja, hidratizirani Na+ ion pa je prevelik, da bi lahko prešel skozi kalijev kanalček.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki se lahko nahajajo v dveh stanjih- v odprtem in zaprtem. Glede na regulacijo prehajanja med obema stanjema ločimo več vrst ionskih kanalčkov, glavni regulatorji ionskih kanalčkov pa so intracelularni, ekstracelularni ligandi, električni potencial in mehanski dražljaji.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki se lahko nahajajo v dveh stanjih- v odprtem in zaprtem. Glede na regulacijo prehajanja med obema stanjema ločimo več vrst ionskih kanalčkov, glavni regulatorji ionskih kanalčkov pa so intracelularni, ekstracelularni ligandi, električni potencial in mehanski dražljaji.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
</table>Nives Naraglavhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ionski_kanal%C4%8Dki&diff=5263&oldid=prevNives Naraglav at 10:12, 12 January 20112011-01-12T10:12:02Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 10:12, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l18">Line 18:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 18:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ca2+ kanalčke pa najdemo tudi na membrani endoplazemskega retikuluma, kjer se odprejo ob vezavi IP3 (inizitol 1,4,5 trifosfat), ki v tem primeru deluje kot intracelularni ligand.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ca2+ kanalčke pa najdemo tudi na membrani endoplazemskega retikuluma, kjer se odprejo ob vezavi IP3 (inizitol 1,4,5 trifosfat), ki v tem primeru deluje kot intracelularni ligand.</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Pri senzorni transdukciii za vid imamo dvoje celic, ki so občutljive na svetlobo, in sicer paličice, ki so za razlikovanje črno/ belo, ter čepke, ki zaznavajo barve. Omenjene vidne čutnice imajo od Na+ in K+ odvisne ATP-azne kanalčke. V zunanjem delu teh celic pa imamo od cGMP odvisne Na+ in Ca 2+ kanalčke. Količina cGMP je odvisna od količine svetlobe. Več je svetlobe,več je cGMP. Pri temnih pogojih se količina cGMP-ja zmanjša, K+ in Na+ kanalček se zapre, zaradi česar se membrana celice hiperpolarizira. Signal se tako prenese v ganglion (zunanjo plast mrežnice), slednji pa signal pošilja v vidni korteks.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Pri senzorni transdukciii za vid imamo dvoje celic, ki so občutljive na svetlobo, in sicer paličice, ki so za razlikovanje črno/ belo, ter čepke, ki zaznavajo barve. Omenjene vidne čutnice imajo od Na+ in K+ odvisne ATP-azne kanalčke. V zunanjem delu teh celic pa imamo od cGMP odvisne Na+ in Ca 2+ kanalčke. Količina cGMP je odvisna od količine svetlobe. Več je svetlobe,več je cGMP. Pri temnih pogojih se količina cGMP-ja zmanjša, K+ in Na+ kanalček se zapre, zaradi česar se membrana celice hiperpolarizira. Signal se tako prenese v ganglion (zunanjo plast mrežnice), slednji pa signal pošilja v vidni korteks.</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Med ionske kanalčkem, ki so aktivirani z intracelularnimi ligandi spadajo tudi UCP proteini (mitohondrijski razklopni proteini). Zgrajeni si iz šestih α heliksov, ki prebadajo notranjo membrano mitohondrija rjavih adipocitov. Njihova naloga je uravnavanje toka protonov, nadzor nastajanja superoksida in ostalih reaktivnih kisikovih spojin, pomembno vlogo pa imajo tudi pri patogenezi diabetesa tipa 2 in termoregulaciji, saj protonov ne porabljajo za nastanek ATP molekule, ampak delujejo nesklopljeno z ATP sintazo, kar pa povzroča sproščanje toplote. </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Med ionske kanalčkem, ki so aktivirani z intracelularnimi ligandi spadajo tudi UCP proteini (mitohondrijski razklopni proteini). Zgrajeni si iz šestih α heliksov, ki prebadajo notranjo membrano mitohondrija rjavih adipocitov. Njihova naloga je uravnavanje toka protonov, nadzor nastajanja superoksida in ostalih reaktivnih kisikovih spojin, pomembno vlogo pa imajo tudi pri patogenezi diabetesa tipa 2 in termoregulaciji, saj protonov ne porabljajo za nastanek ATP molekule, ampak delujejo nesklopljeno z ATP sintazo, kar pa povzroča sproščanje toplote. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
</table>Nives Naraglavhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ionski_kanal%C4%8Dki&diff=5262&oldid=prevNives Naraglav at 10:11, 12 January 20112011-01-12T10:11:39Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 10:11, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l10">Line 10:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 10:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Vpliv električnega potenciala je nazorno viden v primeru nastanka akcijskega potenciala. Na začetku nevron v svojem ravnotežnem stanju vzdržuje standardni mirovni potencial -60mV, natrijevi in kalijevi kanalčki pa so zaprti. Ko se specifičen ligand iz sinaptične reže veže na receptor in odpre natrijev kanalček, se membrana depolarizira (notranja membrana je malo manj negativno nabita).</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Vpliv električnega potenciala je nazorno viden v primeru nastanka akcijskega potenciala. Na začetku nevron v svojem ravnotežnem stanju vzdržuje standardni mirovni potencial -60mV, natrijevi in kalijevi kanalčki pa so zaprti. Ko se specifičen ligand iz sinaptične reže veže na receptor in odpre natrijev kanalček, se membrana depolarizira (notranja membrana je malo manj negativno nabita).</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Slika prikazuje prenos signala prek G proteina in znotrajceličnega obveščevalca, ki povzroči odprtje ionskega kanalčka.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Slika prikazuje prenos signala prek G proteina in znotrajceličnega obveščevalca, ki povzroči odprtje ionskega kanalčka.</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://discover8.com/public/images/upload_article_images/Ion_Channel.jpg</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://discover8.com/public/images/upload_article_images/Ion_Channel.jpg</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>Če se je potencial v notranjosti membrane spremenila za več kot 20mV, se odprejo še ostali natrijevi kanalčki, zaradi česar postane notranja membrana celice pozitivno nabita. V naslednji fazi se natrijevi kanalčki zaprejo, odprejo pa se kalijevi kanalčki. Z odtekanjem kalijevih ionov postaja naboj na notranji membrani vse bolj negativen. Ko se ponovno vzpostavi ravnotežje se kalijevi kanalčki zaprejo, akcijski signal pa se prenese vzdolž aksona. Na sinaptičnih terminalih se, zaradi depolarizacije presinaptične membrane, odprejo kalcijevi kanalčki. Ker je koncentracija kalcija zunaj 1000 krat večja od koncentracije znotraj celice, kalcij vdre v celico in stimulira sekrecijo nevrotranzimerjev, recimo GABA, acetilholina, glutamata, ki kot ekstracelularni ligandi sprožijo oziroma zavrejo depolarizacijo na naslednji postsinaptični membrani.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Če se je potencial v notranjosti membrane spremenila za več kot 20mV, se odprejo še ostali natrijevi kanalčki, zaradi česar postane notranja membrana celice pozitivno nabita. V naslednji fazi se natrijevi kanalčki zaprejo, odprejo pa se kalijevi kanalčki. Z odtekanjem kalijevih ionov postaja naboj na notranji membrani vse bolj negativen. Ko se ponovno vzpostavi ravnotežje se kalijevi kanalčki zaprejo, akcijski signal pa se prenese vzdolž aksona. Na sinaptičnih terminalih se, zaradi depolarizacije presinaptične membrane, odprejo kalcijevi kanalčki. Ker je koncentracija kalcija zunaj 1000 krat večja od koncentracije znotraj celice, kalcij vdre v celico in stimulira sekrecijo nevrotranzimerjev, recimo GABA, acetilholina, glutamata, ki kot ekstracelularni ligandi sprožijo oziroma zavrejo depolarizacijo na naslednji postsinaptični membrani.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Vpliv intracelularnih ligandov'''</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Vpliv intracelularnih ligandov'''</div></td></tr>
</table>Nives Naraglavhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ionski_kanal%C4%8Dki&diff=5261&oldid=prevNives Naraglav at 10:11, 12 January 20112011-01-12T10:11:07Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 10:11, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Ionski kanalčki'''</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Ionski kanalčki'''</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki so transmembranski proteini, ki v lipidnem dvosloju tvorijo hidrofilne pore in tako omogočijo ionom hiter prehod skozi membrano. Ioni skozi kanalčke prehajajo v skladu s svojim koncentracijskim gradientom in ne potrebujejo energije, zato je njihov transport pasiven.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki so transmembranski proteini, ki v lipidnem dvosloju tvorijo hidrofilne pore in tako omogočijo ionom hiter prehod skozi membrano. Ioni skozi kanalčke prehajajo v skladu s svojim koncentracijskim gradientom in ne potrebujejo energije, zato je njihov transport pasiven.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Večinoma so iono selektivni, torej glede na velikost in naboj prepuščajo le določene ione. To je razvidno predvsem na primeru Na in K kanalčka. K+ ion je večji od Na+ iona in zato ne more skozi natrijev kanalček. Po drugi strani pa Na+ niti ne more skozi kalijev kanalček, saj ob prihodu v dani kanalček ne izgubi hidratacijskega ovoja, hidratizirani Na+ ion pa je prevelik, da bi lahko prešel skozi kalijev kanalček.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Večinoma so iono selektivni, torej glede na velikost in naboj prepuščajo le določene ione. To je razvidno predvsem na primeru Na in K kanalčka. K+ ion je večji od Na+ iona in zato ne more skozi natrijev kanalček. Po drugi strani pa Na+ niti ne more skozi kalijev kanalček, saj ob prihodu v dani kanalček ne izgubi hidratacijskega ovoja, hidratizirani Na+ ion pa je prevelik, da bi lahko prešel skozi kalijev kanalček.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki se lahko nahajajo v dveh stanjih- v odprtem in zaprtem. Glede na regulacijo prehajanja med obema stanjema ločimo več vrst ionskih kanalčkov, glavni regulatorji ionskih kanalčkov pa so intracelularni, ekstracelularni ligandi, električni potencial in mehanski dražljaji.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki se lahko nahajajo v dveh stanjih- v odprtem in zaprtem. Glede na regulacijo prehajanja med obema stanjema ločimo več vrst ionskih kanalčkov, glavni regulatorji ionskih kanalčkov pa so intracelularni, ekstracelularni ligandi, električni potencial in mehanski dražljaji.</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Vpliv električnega potenciala na ionske kanalčke'''</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Vpliv električnega potenciala na ionske kanalčke'''</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Vpliv električnega potenciala je nazorno viden v primeru nastanka akcijskega potenciala. Na začetku nevron v svojem ravnotežnem stanju vzdržuje standardni mirovni potencial -60mV, natrijevi in kalijevi kanalčki pa so zaprti. Ko se specifičen ligand iz sinaptične reže veže na receptor in odpre natrijev kanalček, se membrana depolarizira (notranja membrana je malo manj negativno nabita).</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Vpliv električnega potenciala je nazorno viden v primeru nastanka akcijskega potenciala. Na začetku nevron v svojem ravnotežnem stanju vzdržuje standardni mirovni potencial -60mV, natrijevi in kalijevi kanalčki pa so zaprti. Ko se specifičen ligand iz sinaptične reže veže na receptor in odpre natrijev kanalček, se membrana depolarizira (notranja membrana je malo manj negativno nabita).</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Slika prikazuje prenos signala prek G proteina in znotrajceličnega obveščevalca, ki povzroči odprtje ionskega kanalčka.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Slika prikazuje prenos signala prek G proteina in znotrajceličnega obveščevalca, ki povzroči odprtje ionskega kanalčka.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://discover8.com/public/images/upload_article_images/Ion_Channel.jpg</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://discover8.com/public/images/upload_article_images/Ion_Channel.jpg</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> Če se je potencial v notranjosti membrane spremenila za več kot 20mV, se odprejo še ostali natrijevi kanalčki, zaradi česar postane notranja membrana celice pozitivno nabita. V naslednji fazi se natrijevi kanalčki zaprejo, odprejo pa se kalijevi kanalčki. Z odtekanjem kalijevih ionov postaja naboj na notranji membrani vse bolj negativen. Ko se ponovno vzpostavi ravnotežje se kalijevi kanalčki zaprejo, akcijski signal pa se prenese vzdolž aksona. Na sinaptičnih terminalih se, zaradi depolarizacije presinaptične membrane, odprejo kalcijevi kanalčki. Ker je koncentracija kalcija zunaj 1000 krat večja od koncentracije znotraj celice, kalcij vdre v celico in stimulira sekrecijo nevrotranzimerjev, recimo GABA, acetilholina, glutamata, ki kot ekstracelularni ligandi sprožijo oziroma zavrejo depolarizacijo na naslednji postsinaptični membrani.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> Če se je potencial v notranjosti membrane spremenila za več kot 20mV, se odprejo še ostali natrijevi kanalčki, zaradi česar postane notranja membrana celice pozitivno nabita. V naslednji fazi se natrijevi kanalčki zaprejo, odprejo pa se kalijevi kanalčki. Z odtekanjem kalijevih ionov postaja naboj na notranji membrani vse bolj negativen. Ko se ponovno vzpostavi ravnotežje se kalijevi kanalčki zaprejo, akcijski signal pa se prenese vzdolž aksona. Na sinaptičnih terminalih se, zaradi depolarizacije presinaptične membrane, odprejo kalcijevi kanalčki. Ker je koncentracija kalcija zunaj 1000 krat večja od koncentracije znotraj celice, kalcij vdre v celico in stimulira sekrecijo nevrotranzimerjev, recimo GABA, acetilholina, glutamata, ki kot ekstracelularni ligandi sprožijo oziroma zavrejo depolarizacijo na naslednji postsinaptični membrani.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Vpliv intracelularnih ligandov</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">'''</ins>Vpliv intracelularnih ligandov<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">'''</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ca2+ kanalčke pa najdemo tudi na membrani endoplazemskega retikuluma, kjer se odprejo ob vezavi IP3 (inizitol 1,4,5 trifosfat), ki v tem primeru deluje kot intracelularni ligand.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ca2+ kanalčke pa najdemo tudi na membrani endoplazemskega retikuluma, kjer se odprejo ob vezavi IP3 (inizitol 1,4,5 trifosfat), ki v tem primeru deluje kot intracelularni ligand.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Pri senzorni transdukciii za vid imamo dvoje celic, ki so občutljive na svetlobo, in sicer paličice, ki so za razlikovanje črno/ belo, ter čepke, ki zaznavajo barve. Omenjene vidne čutnice imajo od Na+ in K+ odvisne ATP-azne kanalčke. V zunanjem delu teh celic pa imamo od cGMP odvisne Na+ in Ca 2+ kanalčke. Količina cGMP je odvisna od količine svetlobe. Več je svetlobe,več je cGMP. Pri temnih pogojih se količina cGMP-ja zmanjša, K+ in Na+ kanalček se zapre, zaradi česar se membrana celice hiperpolarizira. Signal se tako prenese v ganglion (zunanjo plast mrežnice), slednji pa signal pošilja v vidni korteks.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Pri senzorni transdukciii za vid imamo dvoje celic, ki so občutljive na svetlobo, in sicer paličice, ki so za razlikovanje črno/ belo, ter čepke, ki zaznavajo barve. Omenjene vidne čutnice imajo od Na+ in K+ odvisne ATP-azne kanalčke. V zunanjem delu teh celic pa imamo od cGMP odvisne Na+ in Ca 2+ kanalčke. Količina cGMP je odvisna od količine svetlobe. Več je svetlobe,več je cGMP. Pri temnih pogojih se količina cGMP-ja zmanjša, K+ in Na+ kanalček se zapre, zaradi česar se membrana celice hiperpolarizira. Signal se tako prenese v ganglion (zunanjo plast mrežnice), slednji pa signal pošilja v vidni korteks.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Med ionske kanalčkem, ki so aktivirani z intracelularnimi ligandi spadajo tudi UCP proteini (mitohondrijski razklopni proteini). Zgrajeni si iz šestih α heliksov, ki prebadajo notranjo membrano mitohondrija rjavih adipocitov. Njihova naloga je uravnavanje toka protonov, nadzor nastajanja superoksida in ostalih reaktivnih kisikovih spojin, pomembno vlogo pa imajo tudi pri patogenezi diabetesa tipa 2 in termoregulaciji, saj protonov ne porabljajo za nastanek ATP molekule, ampak delujejo nesklopljeno z ATP sintazo, kar pa povzroča sproščanje toplote. </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Med ionske kanalčkem, ki so aktivirani z intracelularnimi ligandi spadajo tudi UCP proteini (mitohondrijski razklopni proteini). Zgrajeni si iz šestih α heliksov, ki prebadajo notranjo membrano mitohondrija rjavih adipocitov. Njihova naloga je uravnavanje toka protonov, nadzor nastajanja superoksida in ostalih reaktivnih kisikovih spojin, pomembno vlogo pa imajo tudi pri patogenezi diabetesa tipa 2 in termoregulaciji, saj protonov ne porabljajo za nastanek ATP molekule, ampak delujejo nesklopljeno z ATP sintazo, kar pa povzroča sproščanje toplote. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Vpliv mehanskega dražljaja </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">'''</ins>Vpliv mehanskega dražljaja<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''' </ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Zvočno valovanje upogne ušesne dlačice notranjega ušesa, kar odpre kationske kanalčke, aktivira celice ušesnih dlačic, ki nato stimulirajo nevron, ki prenese informacijo v avditorni korteks možganov.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Zvočno valovanje upogne ušesne dlačice notranjega ušesa, kar odpre kationske kanalčke, aktivira celice ušesnih dlačic, ki nato stimulirajo nevron, ki prenese informacijo v avditorni korteks možganov.</div></td></tr>
</table>Nives Naraglavhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ionski_kanal%C4%8Dki&diff=5260&oldid=prevNives Naraglav at 10:10, 12 January 20112011-01-12T10:10:12Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 10:10, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">'''</ins>Ionski kanalčki<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">'''</ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki so transmembranski proteini, ki v lipidnem dvosloju tvorijo hidrofilne pore in tako omogočijo ionom hiter prehod skozi membrano. Ioni skozi kanalčke prehajajo v skladu s svojim koncentracijskim gradientom in ne potrebujejo energije, zato je njihov transport pasiven.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki so transmembranski proteini, ki v lipidnem dvosloju tvorijo hidrofilne pore in tako omogočijo ionom hiter prehod skozi membrano. Ioni skozi kanalčke prehajajo v skladu s svojim koncentracijskim gradientom in ne potrebujejo energije, zato je njihov transport pasiven.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Na+/k+ kanalčki</del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Večinoma so iono selektivni, torej glede na velikost in naboj prepuščajo le določene ione. To je razvidno predvsem na primeru Na in K kanalčka. K+ ion je večji od Na+ iona in zato ne more skozi natrijev kanalček. Po drugi strani pa Na+ niti ne more skozi kalijev kanalček, saj ob prihodu v dani kanalček ne izgubi hidratacijskega ovoja, hidratizirani Na+ ion pa je prevelik, da bi lahko prešel skozi kalijev kanalček.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Večinoma so iono selektivni, torej glede na velikost in naboj prepuščajo le določene ione. To je razvidno predvsem na primeru Na in K kanalčka. K+ ion je večji od Na+ iona in zato ne more skozi natrijev kanalček. Po drugi strani pa Na+ niti ne more skozi kalijev kanalček, saj ob prihodu v dani kanalček ne izgubi hidratacijskega ovoja, hidratizirani Na+ ion pa je prevelik, da bi lahko prešel skozi kalijev kanalček.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki se lahko nahajajo v dveh stanjih- v odprtem in zaprtem. Glede na regulacijo prehajanja med obema stanjema ločimo več vrst ionskih kanalčkov, glavni regulatorji ionskih kanalčkov pa so intracelularni, ekstracelularni ligandi, električni potencial in mehanski dražljaji.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ionski kanalčki se lahko nahajajo v dveh stanjih- v odprtem in zaprtem. Glede na regulacijo prehajanja med obema stanjema ločimo več vrst ionskih kanalčkov, glavni regulatorji ionskih kanalčkov pa so intracelularni, ekstracelularni ligandi, električni potencial in mehanski dražljaji.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Vpliv električnega potenciala na ionske kanalčke</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">'''</ins>Vpliv električnega potenciala na ionske kanalčke<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">'''</ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Vpliv električnega potenciala je nazorno viden v primeru nastanka akcijskega potenciala. Na začetku nevron v svojem ravnotežnem stanju vzdržuje standardni mirovni potencial -60mV, natrijevi in kalijevi kanalčki pa so zaprti. Ko se specifičen ligand iz sinaptične reže veže na receptor in odpre natrijev kanalček, se membrana depolarizira (notranja membrana je malo manj negativno nabita).</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Vpliv električnega potenciala je nazorno viden v primeru nastanka akcijskega potenciala. Na začetku nevron v svojem ravnotežnem stanju vzdržuje standardni mirovni potencial -60mV, natrijevi in kalijevi kanalčki pa so zaprti. Ko se specifičen ligand iz sinaptične reže veže na receptor in odpre natrijev kanalček, se membrana depolarizira (notranja membrana je malo manj negativno nabita).</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Slika prikazuje prenos signala prek G proteina in znotrajceličnega obveščevalca, ki povzroči odprtje ionskega kanalčka.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Slika prikazuje prenos signala prek G proteina in znotrajceličnega obveščevalca, ki povzroči odprtje ionskega kanalčka.</div></td></tr>
</table>Nives Naraglav