https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=KalpainKalpain - Revision history2026-04-07T01:35:35ZRevision history for this page on the wikiMediaWiki 1.39.3https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&diff=8849&oldid=prevNina.Podjed at 17:04, 23 January 20142014-01-23T17:04:26Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 17:04, 23 January 2014</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Kalpain''' je [[<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Protein</del>|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Aminokisline in proteini|</del>encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1 </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Kalpain''' je [[<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Aminokisline in proteini</ins>|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Aminokisline in proteini|</ins>aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1 </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg (slika molekule)].</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg (slika molekule)].</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Odkritje'''</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Odkritje'''</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kalpain so odkrili leta 1964, ko so odkrili proteolistke aktivnosti, ki jih povzroča proteaza, ki je aktivirana preko kalcija v možganih, očesnih lečah in drugih tkivih. Prvič so encim izolirali v poznih šestdesetih letih 20. stoletja v možganih podgan in skeletnih mišicah. </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kalpain so odkrili leta 1964, ko so odkrili proteolistke aktivnosti, ki jih povzroča proteaza, ki je aktivirana preko <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[</ins>kalcija<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">]] </ins>v možganih, očesnih lečah in drugih tkivih. Prvič so encim izolirali v poznih šestdesetih letih 20. stoletja v možganih podgan in skeletnih mišicah. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Funkcija'''</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Funkcija'''</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Čeprav fiziološka vloga kalpaina še ni dobro raziskana, vemo, da sodeluje pri celični mobilnosti in celičnem ciklu. Pomemben je predvsem v nevronih in v mišičnih celicah. Nekatere raziskave kažejo tudi, da naj bi kalpain sodeloval pri strjevanju krvi in pri apoptotski celični smrti. Je bistven pri nekrozi in ima pomembno vlogo v spominu. </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Čeprav fiziološka vloga kalpaina še ni dobro raziskana, vemo, da sodeluje pri <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[</ins>celični mobilnosti<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">]] </ins>in <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[</ins>celičnem ciklu<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">]]</ins>. Pomemben je predvsem v <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[</ins>nevronih<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">]] </ins>in v mišičnih celicah. Nekatere raziskave kažejo tudi, da naj bi kalpain sodeloval pri strjevanju krvi in pri <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Celična smrt|</ins>apoptotski<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">]] </ins>celični smrti. Je bistven pri <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Celična smrt|</ins>nekrozi<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">]] </ins>in ima pomembno vlogo v spominu. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Zaradi strukturne in funkcionalne raznolikosti je kalpain povezan z različnimi obolenji; vsaj dve znani genetski obolenji in ena od oblik raka so povezani s kalpainom.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Zaradi strukturne in funkcionalne raznolikosti je kalpain povezan z različnimi obolenji; vsaj dve znani genetski obolenji in ena od oblik <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Rak|</ins>raka<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">]] </ins>so povezani s kalpainom.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Viri ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Viri ==</div></td></tr>
</table>Nina.Podjedhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&diff=8848&oldid=prevNina.Podjed at 16:57, 23 January 20142014-01-23T16:57:26Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 16:57, 23 January 2014</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Kalpain''' je [[Protein|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Encim</del>|encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1 </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Kalpain''' je [[Protein|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Aminokisline in proteini</ins>|encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1 </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg (slika molekule)].</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg (slika molekule)].</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
</table>Nina.Podjedhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&diff=8847&oldid=prevNina.Podjed at 16:57, 23 January 20142014-01-23T16:57:00Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 16:57, 23 January 2014</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Kalpain''' je [[Protein|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Aminokisline in proteini</del>|encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">. </del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Kalpain''' je [[Protein|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Encim</ins>|encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1 </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg molekule]</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">(slika </ins>molekule<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">)</ins>]<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">.</ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Odkritje'''</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Odkritje'''</div></td></tr>
</table>Nina.Podjedhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&diff=8846&oldid=prevNina.Podjed at 16:56, 23 January 20142014-01-23T16:56:52Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 16:56, 23 January 2014</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Kalpain''' je [[Protein|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Encim</del>|encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1. </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Kalpain''' je [[Protein|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Aminokisline in proteini</ins>|encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg molekule]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg molekule]</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
</table>Nina.Podjedhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&diff=8845&oldid=prevNina.Podjed at 16:54, 23 January 20142014-01-23T16:54:23Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 16:54, 23 January 2014</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Kalpain''' je [[Protein|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[Encim|encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1. </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Kalpain''' je [[Protein|protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[Encim|encime]] [[Proteaza|proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg molekule]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg molekule]</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Odkritje'''</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Odkritje'''</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
</table>Nina.Podjedhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&diff=8844&oldid=prevNina.Podjed at 16:54, 23 January 20142014-01-23T16:54:06Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 16:54, 23 January 2014</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Kalpain''' je [[protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[encime]] [[proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1. </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Kalpain''' je [[<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Protein|</ins>protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Encim|</ins>encime]] [[<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Proteaza|</ins>proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/PDB_1mdw_EBI.jpg molekule]</ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Odkritje'''</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>'''Odkritje'''</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
</table>Nina.Podjedhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kalpain&diff=8843&oldid=prevNina.Podjed: New page: '''Kalpain''' je protein, ki je odvisen od kalcija. Spada med encime proteaze. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega...2014-01-23T16:45:13Z<p>New page: '''Kalpain''' je <a href="/index.php?title=Protein&action=edit&redlink=1" class="new" title="Protein (page does not exist)">protein</a>, ki je odvisen od kalcija. Spada med <a href="/index.php?title=Encime&action=edit&redlink=1" class="new" title="Encime (page does not exist)">encime</a> <a href="/index.php?title=Proteaze&action=edit&redlink=1" class="new" title="Proteaze (page does not exist)">proteaze</a>. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega...</p>
<p><b>New page</b></p><div>'''Kalpain''' je [[protein]], ki je odvisen od kalcija. Spada med [[encime]] [[proteaze]]. Najdemo ga pri sesalcih in nekaterih drugih organizmih. Obstaja več kot 12 različnih oblik tega proteina. Med peptidnimi substrati je največja specifičnost za majhne hidrofobne [[aminokisline]] (levcin, valin in izolevcin) na položaju P2 in za velike hidrofobne aminokisline (fenilalanin in tirozin) na položaju P1. <br />
<br />
'''Odkritje'''<br />
<br />
Kalpain so odkrili leta 1964, ko so odkrili proteolistke aktivnosti, ki jih povzroča proteaza, ki je aktivirana preko kalcija v možganih, očesnih lečah in drugih tkivih. Prvič so encim izolirali v poznih šestdesetih letih 20. stoletja v možganih podgan in skeletnih mišicah. <br />
<br />
'''Funkcija'''<br />
<br />
Čeprav fiziološka vloga kalpaina še ni dobro raziskana, vemo, da sodeluje pri celični mobilnosti in celičnem ciklu. Pomemben je predvsem v nevronih in v mišičnih celicah. Nekatere raziskave kažejo tudi, da naj bi kalpain sodeloval pri strjevanju krvi in pri apoptotski celični smrti. Je bistven pri nekrozi in ima pomembno vlogo v spominu. <br />
<br />
Zaradi strukturne in funkcionalne raznolikosti je kalpain povezan z različnimi obolenji; vsaj dve znani genetski obolenji in ena od oblik raka so povezani s kalpainom.<br />
<br />
== Viri ==<br />
•http://en.wikipedia.org/wiki/Calpain<br />
<br />
•http://www.nature.com/nsmb/journal/v9/n4/full/nsb0402-239.html<br />
<br />
•http://calpain.org/<br />
<br />
•http://www.emdmillipore.com/life-science-research/calpain-inhibitors/c_Pwqb.s1Lz5EAAAEW0WEfVhTm<br />
<br />
•http://www.scbt.com/chemicals-table-calpain_inhibitors.html<br />
<br />
<br />
[[Category:LEX]]</div>Nina.Podjed