https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=KaveolinKaveolin - Revision history2026-05-28T19:27:21ZRevision history for this page on the wikiMediaWiki 1.45.3https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kaveolin&diff=7820&oldid=prevMDolinar at 11:12, 1 February 20132013-02-01T11:12:42Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 11:12, 1 February 2013</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kaveolini so majhni proteini z velikostjo 18-24 kDa. Interagirajo med seboj tako, da tvorijo homooligomere in heterooligomere iz 14-16 monomerov esencialnih za pravilno delovanje kaveole. Spadajo med integralne membranske proteine, ki so pomembni gradniki [http://www.solunetti.fi/tiedostot/kuvat_solubiologia/EM-kuvat/kaveolit.jpg kaveol]. Te nastanejo s polimerizacijo [http://jcs.biologists.org/content/119/5/787/F1.large.jpg kaveolina]. Ta veže holesterol in tvori koničaste strukture na notranji strani membrane. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Sestavljeni so </del>iz 178 <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">aminokislin</del>. Poznamo kaveolin-1, kaveolin-2 in kaveolin-3 <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">v </del>vretenčarjih. Imajo podobno strukturo. Poznamo dve izostrukturni obliki kaveolina-1. To sta kaveolin-1α in kaveolin-1β <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">.</del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kaveolini so majhni proteini z velikostjo 18-24 kDa. Interagirajo med seboj tako, da tvorijo homooligomere in heterooligomere iz 14-16 monomerov esencialnih za pravilno delovanje kaveole. Spadajo med integralne membranske proteine, ki so pomembni gradniki [http://www.solunetti.fi/tiedostot/kuvat_solubiologia/EM-kuvat/kaveolit.jpg kaveol]. Te nastanejo s polimerizacijo [http://jcs.biologists.org/content/119/5/787/F1.large.jpg kaveolina]. Ta veže holesterol in tvori koničaste strukture na notranji strani membrane. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Kaveolin je sestavljen </ins>iz 178 <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">aminokislinskih ostankov</ins>. Poznamo kaveolin-1, kaveolin-2 in kaveolin-3 <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">pri </ins>vretenčarjih. Imajo podobno strukturo. Poznamo dve izostrukturni obliki kaveolina-1. To sta kaveolin-1α in kaveolin-1β .</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Kaveole so prisotne v pljučnih celicah tipa 1, maščobnih celicah, v celicah gladkih in prečnoprogastih mišic. Nasprotno pa jih ni v eritrocitih, trombocitih, limfocitih in živčnih celicah. Obogatene so z holesterolom in če le tega odstranimo izginejo tudi kaveole</del>.</div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Z analizo tkiva bolnika raka na prostati pri moških <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>in njegovih metastaz so znanstveniki ugotovili znatno zmanjšanje prisotnosti proteina kaveolin-1 <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">(</del>vzorci <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">testiranja </del>tkiva tumorja so pokazali popolno odsotnost tega proteina<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">)</del>. Kaveolin-1 varuje zdravo celico pred preobrazbo v maligno. Mutacija gena za ta protein ob vplivu estrogena je lahko <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">pomemben </del>za nastanek raka na dojki pri ženskah.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Kaveole so prisotne v pljučnih celicah tipa 1, maščobnih celicah, v celicah gladkih in prečnoprogastih mišic. Nasprotno pa jih ni v eritrocitih, trombocitih, limfocitih in živčnih celicah. Obogatene so s holesterolom in če le-tega odstranimo, izginejo tudi kaveole.</ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Vpliv kaveolina je opazen tudi na žilnem področju, saj manjkajoči deli kaveolina-1 kažejo različno neučinkovitost na žilni ravni, predvsem pri nepravilnem krčenju žil. </del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Porast kaveolina-1 v nevronih je občasno <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">odgovorna </del>za nastanek Alzheimerjeve bolezni, saj zavira <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">obdelavo </del>[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Amiloid_beta amiloida] z α-sekretazo in lahko poveča <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">obdelavo </del>z β-sekretazo.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Z analizo tkiva bolnika raka na prostati pri moških in njegovih metastaz so znanstveniki ugotovili znatno zmanjšanje prisotnosti proteina kaveolin-1<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">; </ins>vzorci tkiva tumorja so pokazali popolno odsotnost tega proteina. Kaveolin-1 varuje zdravo celico pred preobrazbo v maligno. Mutacija gena za ta protein ob vplivu estrogena je lahko <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">pomembna </ins>za nastanek raka na dojki pri ženskah.</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Porast <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ravni </ins>kaveolina-1 v nevronih je občasno <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">odgovoren </ins>za nastanek Alzheimerjeve bolezni, saj zavira <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">cepitev </ins>[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Amiloid_beta amiloida] z α-sekretazo in lahko poveča <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">cepitev </ins>z β-sekretazo.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Viri:</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Viri:</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://www.amoic.hr/NOVI-BIOMARKER-ZA-RAK-PROSTATE-/1020.aspx</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://www.amoic.hr/NOVI-BIOMARKER-ZA-RAK-PROSTATE-/1020.aspx<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"><br></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://amsdottorato.cib.unibo.it/253/1/tesiBaiocchi.pdf</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://amsdottorato.cib.unibo.it/253/1/tesiBaiocchi.pdf<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"><br></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://www.medenosrce.net/pogled.asp?id=1135</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://www.medenosrce.net/pogled.asp?id=1135<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"><br></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://www.bambino.si/identificiran_gen_odgovoren_za_nastanek_raka_na_dojki</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://www.bambino.si/identificiran_gen_odgovoren_za_nastanek_raka_na_dojki</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Category:LEX]]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Category:LEX]]</div></td></tr>
</table>MDolinarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kaveolin&diff=7764&oldid=prevMartina at 23:29, 6 January 20132013-01-06T23:29:50Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 23:29, 6 January 2013</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kaveolini so majhni proteini z velikostjo 18-24 kDa. Interagirajo med seboj tako, da tvorijo homooligomere in heterooligomere iz 14-16 monomerov esencialnih za pravilno delovanje kaveole. Spadajo med integralne membranske proteine, ki so pomembni gradniki [http://www.solunetti.fi/tiedostot/kuvat_solubiologia/EM-kuvat/kaveolit.jpg kaveol]. Te nastanejo s polimerizacijo [http://jcs.biologists.org/content/119/5/787/F1.large.jpg kaveolina]. Ta veže holesterol in tvori koničaste strukture na notranji strani membrane. Sestavljeni so iz 178 aminokislin. Poznamo kaveolin-1, kaveolin-2 in kaveolin-3 v vretenčarjih. Imajo podobno strukturo. Poznamo dve izostrukturni obliki kaveolina-1. To sta kaveolin-1α in kaveolin-1β .</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kaveolini so majhni proteini z velikostjo 18-24 kDa. Interagirajo med seboj tako, da tvorijo homooligomere in heterooligomere iz 14-16 monomerov esencialnih za pravilno delovanje kaveole. Spadajo med integralne membranske proteine, ki so pomembni gradniki [http://www.solunetti.fi/tiedostot/kuvat_solubiologia/EM-kuvat/kaveolit.jpg kaveol]. Te nastanejo s polimerizacijo [http://jcs.biologists.org/content/119/5/787/F1.large.jpg kaveolina]. Ta veže holesterol in tvori koničaste strukture na notranji strani membrane. Sestavljeni so iz 178 aminokislin. Poznamo kaveolin-1, kaveolin-2 in kaveolin-3 v vretenčarjih. Imajo podobno strukturo. Poznamo dve izostrukturni obliki kaveolina-1. To sta kaveolin-1α in kaveolin-1β .</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kaveole so prisotne v pljučnih celicah tipa 1, maščobnih celicah, v celicah gladkih in prečnoprogastih mišic. Nasprotno pa jih ni v eritrocitih, trombocitih, limfocitih in živčnih celicah. Obogatene so z holesterolom in če le tega odstranimo izginejo tudi kaveole.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kaveole so prisotne v pljučnih celicah tipa 1, maščobnih celicah, v celicah gladkih in prečnoprogastih mišic. Nasprotno pa jih ni v eritrocitih, trombocitih, limfocitih in živčnih celicah. Obogatene so z holesterolom in če le tega odstranimo izginejo tudi kaveole.</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Z analizo tkiva bolnika raka na prostati pri moških in njegovih metastaz so znanstveniki ugotovili znatno zmanjšanje prisotnosti proteina kaveolin-1 (vzorci testiranja tkiva tumorja so pokazali popolno odsotnost tega proteina). Kaveolin-1 varuje zdravo celico pred preobrazbo v maligno. Mutacija gena za ta protein ob vplivu estrogena je lahko pomemben za nastanek raka na dojki pri ženskah.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Z analizo tkiva bolnika raka na prostati pri moških in njegovih metastaz so znanstveniki ugotovili znatno zmanjšanje prisotnosti proteina kaveolin-1 (vzorci testiranja tkiva tumorja so pokazali popolno odsotnost tega proteina). Kaveolin-1 varuje zdravo celico pred preobrazbo v maligno. Mutacija gena za ta protein ob vplivu estrogena je lahko pomemben za nastanek raka na dojki pri ženskah.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Vpliv kaveolina je opazen tudi na žilnem področju, saj manjkajoči deli kaveolina-1 kažejo različno neučinkovitost na žilni ravni, predvsem pri nepravilnem krčenju žil. </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Vpliv kaveolina je opazen tudi na žilnem področju, saj manjkajoči deli kaveolina-1 kažejo različno neučinkovitost na žilni ravni, predvsem pri nepravilnem krčenju žil. </div></td></tr>
</table>Martinahttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kaveolin&diff=7763&oldid=prevMartina at 23:28, 6 January 20132013-01-06T23:28:37Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 23:28, 6 January 2013</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">'''KAVEOLIN'''</del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kaveolini so majhni proteini z velikostjo 18-24 kDa. Interagirajo med seboj tako, da tvorijo homooligomere in heterooligomere iz 14-16 monomerov esencialnih za pravilno delovanje kaveole. Spadajo med integralne membranske proteine, ki so pomembni gradniki [http://www.solunetti.fi/tiedostot/kuvat_solubiologia/EM-kuvat/kaveolit.jpg kaveol]. Te nastanejo s polimerizacijo [http://jcs.biologists.org/content/119/5/787/F1.large.jpg kaveolina]. Ta veže holesterol in tvori koničaste strukture na notranji strani membrane. Sestavljeni so iz 178 aminokislin. Poznamo kaveolin-1, kaveolin-2 in kaveolin-3 v vretenčarjih. Imajo podobno strukturo. Poznamo dve izostrukturni obliki kaveolina-1. To sta kaveolin-1α in kaveolin-1β .</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kaveolini so majhni proteini z velikostjo 18-24 kDa. Interagirajo med seboj tako, da tvorijo homooligomere in heterooligomere iz 14-16 monomerov esencialnih za pravilno delovanje kaveole. Spadajo med integralne membranske proteine, ki so pomembni gradniki [http://www.solunetti.fi/tiedostot/kuvat_solubiologia/EM-kuvat/kaveolit.jpg kaveol]. Te nastanejo s polimerizacijo [http://jcs.biologists.org/content/119/5/787/F1.large.jpg kaveolina]. Ta veže holesterol in tvori koničaste strukture na notranji strani membrane. Sestavljeni so iz 178 aminokislin. Poznamo kaveolin-1, kaveolin-2 in kaveolin-3 v vretenčarjih. Imajo podobno strukturo. Poznamo dve izostrukturni obliki kaveolina-1. To sta kaveolin-1α in kaveolin-1β .</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kaveole so prisotne v pljučnih celicah tipa 1, maščobnih celicah, v celicah gladkih in prečnoprogastih mišic. Nasprotno pa jih ni v eritrocitih, trombocitih, limfocitih in živčnih celicah. Obogatene so z holesterolom in če le tega odstranimo izginejo tudi kaveole.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kaveole so prisotne v pljučnih celicah tipa 1, maščobnih celicah, v celicah gladkih in prečnoprogastih mišic. Nasprotno pa jih ni v eritrocitih, trombocitih, limfocitih in živčnih celicah. Obogatene so z holesterolom in če le tega odstranimo izginejo tudi kaveole.</div></td></tr>
</table>Martinahttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kaveolin&diff=7762&oldid=prevMartina at 23:28, 6 January 20132013-01-06T23:28:20Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 23:28, 6 January 2013</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l12">Line 12:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 12:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://www.bambino.si/identificiran_gen_odgovoren_za_nastanek_raka_na_dojki</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>http://www.bambino.si/identificiran_gen_odgovoren_za_nastanek_raka_na_dojki</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ategory</del>:LEX]]</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Category</ins>:LEX]]</div></td></tr>
</table>Martinahttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kaveolin&diff=7761&oldid=prevMartina: New page: '''KAVEOLIN''' Kaveolini so majhni proteini z velikostjo 18-24 kDa. Interagirajo med seboj tako, da tvorijo homooligomere in heterooligomere iz 14-16 monomerov esencialnih za pravilno delo...2013-01-06T23:27:32Z<p>New page: '''KAVEOLIN''' Kaveolini so majhni proteini z velikostjo 18-24 kDa. Interagirajo med seboj tako, da tvorijo homooligomere in heterooligomere iz 14-16 monomerov esencialnih za pravilno delo...</p>
<p><b>New page</b></p><div>'''KAVEOLIN'''<br />
Kaveolini so majhni proteini z velikostjo 18-24 kDa. Interagirajo med seboj tako, da tvorijo homooligomere in heterooligomere iz 14-16 monomerov esencialnih za pravilno delovanje kaveole. Spadajo med integralne membranske proteine, ki so pomembni gradniki [http://www.solunetti.fi/tiedostot/kuvat_solubiologia/EM-kuvat/kaveolit.jpg kaveol]. Te nastanejo s polimerizacijo [http://jcs.biologists.org/content/119/5/787/F1.large.jpg kaveolina]. Ta veže holesterol in tvori koničaste strukture na notranji strani membrane. Sestavljeni so iz 178 aminokislin. Poznamo kaveolin-1, kaveolin-2 in kaveolin-3 v vretenčarjih. Imajo podobno strukturo. Poznamo dve izostrukturni obliki kaveolina-1. To sta kaveolin-1α in kaveolin-1β .<br />
Kaveole so prisotne v pljučnih celicah tipa 1, maščobnih celicah, v celicah gladkih in prečnoprogastih mišic. Nasprotno pa jih ni v eritrocitih, trombocitih, limfocitih in živčnih celicah. Obogatene so z holesterolom in če le tega odstranimo izginejo tudi kaveole.<br />
Z analizo tkiva bolnika raka na prostati pri moških in njegovih metastaz so znanstveniki ugotovili znatno zmanjšanje prisotnosti proteina kaveolin-1 (vzorci testiranja tkiva tumorja so pokazali popolno odsotnost tega proteina). Kaveolin-1 varuje zdravo celico pred preobrazbo v maligno. Mutacija gena za ta protein ob vplivu estrogena je lahko pomemben za nastanek raka na dojki pri ženskah.<br />
Vpliv kaveolina je opazen tudi na žilnem področju, saj manjkajoči deli kaveolina-1 kažejo različno neučinkovitost na žilni ravni, predvsem pri nepravilnem krčenju žil. <br />
Porast kaveolina-1 v nevronih je občasno odgovorna za nastanek Alzheimerjeve bolezni, saj zavira obdelavo [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Amiloid_beta amiloida] z α-sekretazo in lahko poveča obdelavo z β-sekretazo.<br />
<br />
Viri:<br />
http://www.amoic.hr/NOVI-BIOMARKER-ZA-RAK-PROSTATE-/1020.aspx<br />
http://amsdottorato.cib.unibo.it/253/1/tesiBaiocchi.pdf<br />
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?id=1135<br />
http://www.bambino.si/identificiran_gen_odgovoren_za_nastanek_raka_na_dojki<br />
<br />
[[ategory:LEX]]</div>Martina