Ke2 Povzetki seminarjev - Revision history

Dpavl at 21:01, 16 July 2011

2011-07-16T21:01:52Z

← Older revision		Revision as of 21:01, 16 July 2011
Line 50:		Line 50:
	Iz izsledkov se sklepa, da ta metabolna pot obstaja za pogon ključnih procesov v nevronski mreži, kot so ionske črpalke/sinaptični procesi, anabolne reakcije in tudi za regulacijo redoks stanj.		Iz izsledkov se sklepa, da ta metabolna pot obstaja za pogon ključnih procesov v nevronski mreži, kot so ionske črpalke/sinaptični procesi, anabolne reakcije in tudi za regulacijo redoks stanj.
	Preko različnih stopenj aerobne glikolize se da spremljati tudi bolezenska stanja, kot n.pr. Alzheimerjevo bolezen.		Preko različnih stopenj aerobne glikolize se da spremljati tudi bolezenska stanja, kot n.pr. Alzheimerjevo bolezen.


	== Maja Osenjak: Aerobna glikoliza v človeških možganih ==		== Maja Osenjak: Aerobna glikoliza v človeških možganih ==
Line 56:		Line 55:
	Ugotovili so, da glukoza, ki se razgradi po PPP (pentoze phosphate pathway) inhibira apoptozo pri rakastih celicah in nevronih. S tem naj bi rakste celice pridobile svojo dolgoživost (nesmrtnost) tako, da urejajo svoje redox stanje prek razgradnje glukoze.		Ugotovili so, da glukoza, ki se razgradi po PPP (pentoze phosphate pathway) inhibira apoptozo pri rakastih celicah in nevronih. S tem naj bi rakste celice pridobile svojo dolgoživost (nesmrtnost) tako, da urejajo svoje redox stanje prek razgradnje glukoze.
	Te presenetljive razlike bodo za nadaljnje raziskave izziv razumeti, zakaj prihaja do razlik na različnih delih možganov.		Te presenetljive razlike bodo za nadaljnje raziskave izziv razumeti, zakaj prihaja do razlik na različnih delih možganov.


	== Bor Arah in Martin Rozman: Vpliv omega-3 maščobnih kislin na možgane ==		== Bor Arah in Martin Rozman: Vpliv omega-3 maščobnih kislin na možgane ==

Dpavl at 20:58, 16 July 2011

2011-07-16T20:58:46Z

← Older revision		Revision as of 20:58, 16 July 2011
Line 44:		Line 44:
	PFK je homotetrametrični encim, ki katalizira prvi ireverzibilen korak pri glikolizi, to je od ATP odvisna fosfarilizacija fruktoze 6-fosfata v fruktozo 1,6-bifosfat. Vsebuje prbl. 300 AK-ostankov. Vsak dimer ima vezavno mesto za ATP kot tuki vezavno mesto za substrat zraven katerega se lahko veže tudi alosterični efektor. Aktivacija evkariontske PFK je modulirana preko številnih efektorjev, v odgovoru na celične potrebe energije in gradnje blokad za biosintezo. V tej seminarski bomo primerjali evkarionski PFK1 iz dveh primerov : v zajčji skeletni mišici in v kvasovki Saccharomyces cerevisiae z bakterijskim PFK, kot izbran predstavnik prokariontov. Kristalna struktura evkariontske PFK predstavlja kako uspešne so odražene genske duplikacije in fuzije v proteinski strukturi in kako ta dovoli evolucijo novih funkcij.		PFK je homotetrametrični encim, ki katalizira prvi ireverzibilen korak pri glikolizi, to je od ATP odvisna fosfarilizacija fruktoze 6-fosfata v fruktozo 1,6-bifosfat. Vsebuje prbl. 300 AK-ostankov. Vsak dimer ima vezavno mesto za ATP kot tuki vezavno mesto za substrat zraven katerega se lahko veže tudi alosterični efektor. Aktivacija evkariontske PFK je modulirana preko številnih efektorjev, v odgovoru na celične potrebe energije in gradnje blokad za biosintezo. V tej seminarski bomo primerjali evkarionski PFK1 iz dveh primerov : v zajčji skeletni mišici in v kvasovki Saccharomyces cerevisiae z bakterijskim PFK, kot izbran predstavnik prokariontov. Kristalna struktura evkariontske PFK predstavlja kako uspešne so odražene genske duplikacije in fuzije v proteinski strukturi in kako ta dovoli evolucijo novih funkcij.
	Pokazali bomo kako se osnovna zgradba in funkcije PFK1 niso spremenile, vendar da so se nove stopnje izoblikovale okoli teh. Analiza kompleksov protein-ligand je tudi pokazala nove aktivatorje PFK1, ter odkrila nova vezavna mesta za nukleotide.Kljub temu, da so se podenote povečale, dodale nove funkcije in nove stopnje oligomerizacije, so se v osnovnem pogledu ohranile vse značilnosti prokarionske PFK v evkariontski.		Pokazali bomo kako se osnovna zgradba in funkcije PFK1 niso spremenile, vendar da so se nove stopnje izoblikovale okoli teh. Analiza kompleksov protein-ligand je tudi pokazala nove aktivatorje PFK1, ter odkrila nova vezavna mesta za nukleotide.Kljub temu, da so se podenote povečale, dodale nove funkcije in nove stopnje oligomerizacije, so se v osnovnem pogledu ohranile vse značilnosti prokarionske PFK v evkariontski.

			== David Pavlin: Področna aerobna glikoliza v človeških možganih ==
			Znano je, da so možgani največji porabnik glukoze med vsemi organi v človeškem telesu. Ker ne morejo pridobivati energije iz maščob ali beljakovin (ni prostora za vse encime potrebne za razgradnjo le-teh), je glukoza glavni vir energije, del pa lahko pridobijo tudi s presnovo ketonskih telesc. Glukoza v možganih se presnavlja po reakcijah glikolize v spojine s tremi C-atomi, ki se navadno presnovijo preko oksidativne fosforilacije do ogljikovega dioksida in vode za kar največ dobljene energije. Nekatera področja možganov pa v času rasti pri dojenčku in vsak dan zjutraj in zvečer pri odraslem človeku dobijo potrebno energijo (in gradnike za rast) preko slabo raziskanega in v tej študiji obravnavanega procesa aerobne glikolize. Tako ime so ji dali, ker se glukoza presnovi samo polovično, torej do laktata kar zelo hitro sprosti nekaj energije (2 ATP), čeprav je na voljo dovolj kisika.
			Aerobna glikoliza je bila zaznana v področjih možganov, kjer so nevroni (možganska skorja) in kjer njihova aktivnost variira, ni pa odvisna od energetskega metabolizma možganov.
			Iz izsledkov se sklepa, da ta metabolna pot obstaja za pogon ključnih procesov v nevronski mreži, kot so ionske črpalke/sinaptični procesi, anabolne reakcije in tudi za regulacijo redoks stanj.
			Preko različnih stopenj aerobne glikolize se da spremljati tudi bolezenska stanja, kot n.pr. Alzheimerjevo bolezen.

Mpascinski at 21:38, 18 June 2011

2011-06-18T21:38:15Z

← Older revision		Revision as of 21:38, 18 June 2011
Line 194:		Line 194:
	==Katja Lukunič in Primož Gabrovšek: Žleza ščitnica in njuna hormona==		==Katja Lukunič in Primož Gabrovšek: Žleza ščitnica in njuna hormona==
	Žleze izločajo hormone, ki imajo velik vpliv na delovanje našega telesa. Njihova vloga je prenašanje informacij med organi, kjer se vežejo na specifične receptorje celice. Ščitnica je ena najpomembnejših žlez v telesu. Izloča hormona T4-tirolsin in T3-trijodtironin. Hormona vplivata na fiziološke procese v telesu, vključujoč uravnavanje telesne temperature, rasti in srčnega utripa. Spodbujata porabo kisika in s tem presnovo vseh celic in tkiv v telesu. Njuna raven v telesu je nadzorovana, če se ju izloča preveč ali premalo pride do različnih težav in obolenj. Žleza deluje po načelu negativne povratne zveze. Hipotalamus v možganih tvori TRH-tiroliberin. To je sproščevalni hormon, katerega funkcija je spodbuditi hipofizo k tvorbi TSH-tirotropina. Hipofiza je žleza v možganih, ki izloča hormone, s katerimi nadzoruje in uravnava delovanje drugih podrejenih žlez. TSH hormon, ki ga sprošča, stimulira ščitnico k proizvodnji njenih hormonov. Če je raven T4 in T3 v krvi zvišana, se zmanjša izločanje TSH, izločanje se ponovno poveča, ko njuna raven pade. Če na kateri koli stopnji pride do napak se pojavi bolezenjsko stanje-hipertiroidizem, če ščitnica tvori preveč hormonov, hipotiroidizem pa, če jih premalo. Pomemben je tudi vnos joda v telo. Hormona nastaneta tako, da se jodidni ioni v ščitnici s pomočjo encima peroksidaze oksidirajo do joda, pri tem pa se porablja vodikov peroksid. Jod reagira z proteinom v ščitnici.		Žleze izločajo hormone, ki imajo velik vpliv na delovanje našega telesa. Njihova vloga je prenašanje informacij med organi, kjer se vežejo na specifične receptorje celice. Ščitnica je ena najpomembnejših žlez v telesu. Izloča hormona T4-tirolsin in T3-trijodtironin. Hormona vplivata na fiziološke procese v telesu, vključujoč uravnavanje telesne temperature, rasti in srčnega utripa. Spodbujata porabo kisika in s tem presnovo vseh celic in tkiv v telesu. Njuna raven v telesu je nadzorovana, če se ju izloča preveč ali premalo pride do različnih težav in obolenj. Žleza deluje po načelu negativne povratne zveze. Hipotalamus v možganih tvori TRH-tiroliberin. To je sproščevalni hormon, katerega funkcija je spodbuditi hipofizo k tvorbi TSH-tirotropina. Hipofiza je žleza v možganih, ki izloča hormone, s katerimi nadzoruje in uravnava delovanje drugih podrejenih žlez. TSH hormon, ki ga sprošča, stimulira ščitnico k proizvodnji njenih hormonov. Če je raven T4 in T3 v krvi zvišana, se zmanjša izločanje TSH, izločanje se ponovno poveča, ko njuna raven pade. Če na kateri koli stopnji pride do napak se pojavi bolezenjsko stanje-hipertiroidizem, če ščitnica tvori preveč hormonov, hipotiroidizem pa, če jih premalo. Pomemben je tudi vnos joda v telo. Hormona nastaneta tako, da se jodidni ioni v ščitnici s pomočjo encima peroksidaze oksidirajo do joda, pri tem pa se porablja vodikov peroksid. Jod reagira z proteinom v ščitnici.

			==Mateja Paščinski in Jernej Jerebič: Staranje, Mitohondrijska teorija staranja==
			MITOHONDRISKA TEORIJA STARANJA (MFRTA):
			Teorija pravi, da je vzrok staranja makromolekulska poškodba, ki je rezultat produkcije toksičnih reaktivnih kisikovih spojin (ROS), ki nastajajo v elektronski transportni verigi na mitohondrijih. Nato ROS poškodujejo mitohondrijske ter citosolne gradnike in kopičenje te škode skozi čas povzroča staranje.
			Opravljenih je bilo že veliko poskusov v zvezi z MFRTA, ki temeljijo na dodajanju antioksidantov s hrano, ki naj bi podaljšala maksimalno življenjsko dobo. Kljub velikemu številu narejenih poskusov pa na žalost do danes še ni poročila o uspešnem izidu študije s sesalci.

UrsaOsolnik: /* Ana Per in Simon Babnik: Sladkane pijače in tveganje razvoja metabolnega sindroma ter sladkorne bolezni tipa 2 */

2011-06-04T08:47:11Z

Ana Per in Simon Babnik: Sladkane pijače in tveganje razvoja metabolnega sindroma ter sladkorne bolezni tipa 2

← Older revision		Revision as of 08:47, 4 June 2011
Line 192:		Line 192:


	==Katja Lukunič in Primož Gabrovšek: Žleza ščitnica in njuna hormona== Žleze izločajo hormone, ki imajo velik vpliv na delovanje našega telesa. Njihova vloga je prenašanje informacij med organi, kjer se vežejo na specifične receptorje celice. Ščitnica je ena najpomembnejših žlez v telesu. Izloča hormona T4-tirolsin in T3-trijodtironin. Hormona vplivata na fiziološke procese v telesu, vključujoč uravnavanje telesne temperature, rasti in srčnega utripa. Spodbujata porabo kisika in s tem presnovo vseh celic in tkiv v telesu. Njuna raven v telesu je nadzorovana, če se ju izloča preveč ali premalo pride do različnih težav in obolenj. Žleza deluje po načelu negativne povratne zveze. Hipotalamus v možganih tvori TRH-tiroliberin. To je sproščevalni hormon, katerega funkcija je spodbuditi hipofizo k tvorbi TSH-tirotropina. Hipofiza je žleza v možganih, ki izloča hormone, s katerimi nadzoruje in uravnava delovanje drugih podrejenih žlez. TSH hormon, ki ga sprošča, stimulira ščitnico k proizvodnji njenih hormonov. Če je raven T4 in T3 v krvi zvišana, se zmanjša izločanje TSH, izločanje se ponovno poveča, ko njuna raven pade. Če na kateri koli stopnji pride do napak se pojavi bolezenjsko stanje-hipertiroidizem, če ščitnica tvori preveč hormonov, hipotiroidizem pa, če jih premalo. Pomemben je tudi vnos joda v telo. Hormona nastaneta tako, da se jodidni ioni v ščitnici s pomočjo encima peroksidaze oksidirajo do joda, pri tem pa se porablja vodikov peroksid. Jod reagira z proteinom v ščitnici.		==Katja Lukunič in Primož Gabrovšek: Žleza ščitnica in njuna hormona==
			Žleze izločajo hormone, ki imajo velik vpliv na delovanje našega telesa. Njihova vloga je prenašanje informacij med organi, kjer se vežejo na specifične receptorje celice. Ščitnica je ena najpomembnejših žlez v telesu. Izloča hormona T4-tirolsin in T3-trijodtironin. Hormona vplivata na fiziološke procese v telesu, vključujoč uravnavanje telesne temperature, rasti in srčnega utripa. Spodbujata porabo kisika in s tem presnovo vseh celic in tkiv v telesu. Njuna raven v telesu je nadzorovana, če se ju izloča preveč ali premalo pride do različnih težav in obolenj. Žleza deluje po načelu negativne povratne zveze. Hipotalamus v možganih tvori TRH-tiroliberin. To je sproščevalni hormon, katerega funkcija je spodbuditi hipofizo k tvorbi TSH-tirotropina. Hipofiza je žleza v možganih, ki izloča hormone, s katerimi nadzoruje in uravnava delovanje drugih podrejenih žlez. TSH hormon, ki ga sprošča, stimulira ščitnico k proizvodnji njenih hormonov. Če je raven T4 in T3 v krvi zvišana, se zmanjša izločanje TSH, izločanje se ponovno poveča, ko njuna raven pade. Če na kateri koli stopnji pride do napak se pojavi bolezenjsko stanje-hipertiroidizem, če ščitnica tvori preveč hormonov, hipotiroidizem pa, če jih premalo. Pomemben je tudi vnos joda v telo. Hormona nastaneta tako, da se jodidni ioni v ščitnici s pomočjo encima peroksidaze oksidirajo do joda, pri tem pa se porablja vodikov peroksid. Jod reagira z proteinom v ščitnici.

UrsaOsolnik: /* Ana Per in Simon Babnik: Sladkane pijače in tveganje razvoja metabolnega sindroma ter sladkorne bolezni tipa 2 */

2011-06-04T08:46:47Z

Ana Per in Simon Babnik: Sladkane pijače in tveganje razvoja metabolnega sindroma ter sladkorne bolezni tipa 2

← Older revision		Revision as of 08:46, 4 June 2011
Line 192:		Line 192:


	==Katja Lukunič in Primož Gabrovšek: Žleze izločajo hormone, ki imajo velik vpliv na delovanje našega telesa. Njihova vloga je prenašanje informacij med organi, kjer se vežejo na specifične receptorje celice. Ščitnica je ena najpomembnejših žlez v telesu. Izloča hormona T4-tirolsin in T3-trijodtironin. Hormona vplivata na fiziološke procese v telesu, vključujoč uravnavanje telesne temperature, rasti in srčnega utripa. Spodbujata porabo kisika in s tem presnovo vseh celic in tkiv v telesu. Njuna raven v telesu je nadzorovana, če se ju izloča preveč ali premalo pride do različnih težav in obolenj. Žleza deluje po načelu negativne povratne zveze. Hipotalamus v možganih tvori TRH-tiroliberin. To je sproščevalni hormon, katerega funkcija je spodbuditi hipofizo k tvorbi TSH-tirotropina. Hipofiza je žleza v možganih, ki izloča hormone, s katerimi nadzoruje in uravnava delovanje drugih podrejenih žlez. TSH hormon, ki ga sprošča, stimulira ščitnico k proizvodnji njenih hormonov. Če je raven T4 in T3 v krvi zvišana, se zmanjša izločanje TSH, izločanje se ponovno poveča, ko njuna raven pade. Če na kateri koli stopnji pride do napak se pojavi bolezenjsko stanje-hipertiroidizem, če ščitnica tvori preveč hormonov, hipotiroidizem pa, če jih premalo. Pomemben je tudi vnos joda v telo. Hormona nastaneta tako, da se jodidni ioni v ščitnici s pomočjo encima peroksidaze oksidirajo do joda, pri tem pa se porablja vodikov peroksid. Jod reagira z proteinom v ščitnici.		==Katja Lukunič in Primož Gabrovšek: Žleza ščitnica in njuna hormona== Žleze izločajo hormone, ki imajo velik vpliv na delovanje našega telesa. Njihova vloga je prenašanje informacij med organi, kjer se vežejo na specifične receptorje celice. Ščitnica je ena najpomembnejših žlez v telesu. Izloča hormona T4-tirolsin in T3-trijodtironin. Hormona vplivata na fiziološke procese v telesu, vključujoč uravnavanje telesne temperature, rasti in srčnega utripa. Spodbujata porabo kisika in s tem presnovo vseh celic in tkiv v telesu. Njuna raven v telesu je nadzorovana, če se ju izloča preveč ali premalo pride do različnih težav in obolenj. Žleza deluje po načelu negativne povratne zveze. Hipotalamus v možganih tvori TRH-tiroliberin. To je sproščevalni hormon, katerega funkcija je spodbuditi hipofizo k tvorbi TSH-tirotropina. Hipofiza je žleza v možganih, ki izloča hormone, s katerimi nadzoruje in uravnava delovanje drugih podrejenih žlez. TSH hormon, ki ga sprošča, stimulira ščitnico k proizvodnji njenih hormonov. Če je raven T4 in T3 v krvi zvišana, se zmanjša izločanje TSH, izločanje se ponovno poveča, ko njuna raven pade. Če na kateri koli stopnji pride do napak se pojavi bolezenjsko stanje-hipertiroidizem, če ščitnica tvori preveč hormonov, hipotiroidizem pa, če jih premalo. Pomemben je tudi vnos joda v telo. Hormona nastaneta tako, da se jodidni ioni v ščitnici s pomočjo encima peroksidaze oksidirajo do joda, pri tem pa se porablja vodikov peroksid. Jod reagira z proteinom v ščitnici.

UrsaOsolnik at 08:45, 4 June 2011

2011-06-04T08:45:43Z

← Older revision		Revision as of 08:45, 4 June 2011
Line 190:		Line 190:
	==Ana Per in Simon Babnik: Sladkane pijače in tveganje razvoja metabolnega sindroma ter sladkorne bolezni tipa 2==		==Ana Per in Simon Babnik: Sladkane pijače in tveganje razvoja metabolnega sindroma ter sladkorne bolezni tipa 2==
	Diabetes tipa 2 je prevladujoča bolezen modernejšega časa, ki nastane zaradi metaboličnih motenj. Nastane zaradi visokega krvnega sladkorja in pomanjkanja insulinskega odgovora. Ne zdravljenje diabetesa lahko privede do amputacije udov, odpovedi ledvic, srčnega infarkta in kapi. Raziskave so pokazale povezavo med uživanjem SSB( sugar-sweetened beverages, pijače z dodanim sladkorjem) in diabetesom tipa 2 ter metaboličnim sindromom. Raziskava je pokazala da se sladkorja zaužitega z SSB manj zavedamo kot pa tistega zaužitega z hrano, kar posledično privede do večjih zdravstvenih težav. Vpliv uživanja SSB prikazuje 8 let trajajoča študija, ki je vključevala cca 50000 žensk: Ženske, ki pred začetkom študije niso uživale SSB in so tekom študije zaužile 1 dnevni odmerek SSB na dan, so v povprečju pridobile 8.0kg, ženske, katere med študijo niso uživale SSB pa so v povprečju pridobile le 2.8kg. Direktna posledica velikih količin zaužitih SSB se odraža v povečani koncentraciji fruktoze, ta pa se v jetrih metabolizira do trigliceridov. Povzroča tudi nizke koncentracije HDL holesterola in insulinsko odpornost. Metabolični sindrom je kombinacija zdravstvenih motenj, katere povečajo tveganje razvoja bolezni srca in ožilja ter diabetesa tipa 2. Pokazatelji metaboličnega sindroma so povišani nivoji trigliceridov, povišan krvni tlak in znižani nivoji HDL holesterola.		Diabetes tipa 2 je prevladujoča bolezen modernejšega časa, ki nastane zaradi metaboličnih motenj. Nastane zaradi visokega krvnega sladkorja in pomanjkanja insulinskega odgovora. Ne zdravljenje diabetesa lahko privede do amputacije udov, odpovedi ledvic, srčnega infarkta in kapi. Raziskave so pokazale povezavo med uživanjem SSB( sugar-sweetened beverages, pijače z dodanim sladkorjem) in diabetesom tipa 2 ter metaboličnim sindromom. Raziskava je pokazala da se sladkorja zaužitega z SSB manj zavedamo kot pa tistega zaužitega z hrano, kar posledično privede do večjih zdravstvenih težav. Vpliv uživanja SSB prikazuje 8 let trajajoča študija, ki je vključevala cca 50000 žensk: Ženske, ki pred začetkom študije niso uživale SSB in so tekom študije zaužile 1 dnevni odmerek SSB na dan, so v povprečju pridobile 8.0kg, ženske, katere med študijo niso uživale SSB pa so v povprečju pridobile le 2.8kg. Direktna posledica velikih količin zaužitih SSB se odraža v povečani koncentraciji fruktoze, ta pa se v jetrih metabolizira do trigliceridov. Povzroča tudi nizke koncentracije HDL holesterola in insulinsko odpornost. Metabolični sindrom je kombinacija zdravstvenih motenj, katere povečajo tveganje razvoja bolezni srca in ožilja ter diabetesa tipa 2. Pokazatelji metaboličnega sindroma so povišani nivoji trigliceridov, povišan krvni tlak in znižani nivoji HDL holesterola.


			==Katja Lukunič in Primož Gabrovšek: Žleze izločajo hormone, ki imajo velik vpliv na delovanje našega telesa. Njihova vloga je prenašanje informacij med organi, kjer se vežejo na specifične receptorje celice. Ščitnica je ena najpomembnejših žlez v telesu. Izloča hormona T4-tirolsin in T3-trijodtironin. Hormona vplivata na fiziološke procese v telesu, vključujoč uravnavanje telesne temperature, rasti in srčnega utripa. Spodbujata porabo kisika in s tem presnovo vseh celic in tkiv v telesu. Njuna raven v telesu je nadzorovana, če se ju izloča preveč ali premalo pride do različnih težav in obolenj. Žleza deluje po načelu negativne povratne zveze. Hipotalamus v možganih tvori TRH-tiroliberin. To je sproščevalni hormon, katerega funkcija je spodbuditi hipofizo k tvorbi TSH-tirotropina. Hipofiza je žleza v možganih, ki izloča hormone, s katerimi nadzoruje in uravnava delovanje drugih podrejenih žlez. TSH hormon, ki ga sprošča, stimulira ščitnico k proizvodnji njenih hormonov. Če je raven T4 in T3 v krvi zvišana, se zmanjša izločanje TSH, izločanje se ponovno poveča, ko njuna raven pade. Če na kateri koli stopnji pride do napak se pojavi bolezenjsko stanje-hipertiroidizem, če ščitnica tvori preveč hormonov, hipotiroidizem pa, če jih premalo. Pomemben je tudi vnos joda v telo. Hormona nastaneta tako, da se jodidni ioni v ščitnici s pomočjo encima peroksidaze oksidirajo do joda, pri tem pa se porablja vodikov peroksid. Jod reagira z proteinom v ščitnici.

Krokarca at 15:24, 23 May 2011

2011-05-23T15:24:30Z

← Older revision		Revision as of 15:24, 23 May 2011
Line 186:		Line 186:
	==Maja Milovanović in Urša Tomažin: Regulacija intermediarnega metabolizma s proteinsko acetilacijo==		==Maja Milovanović in Urša Tomažin: Regulacija intermediarnega metabolizma s proteinsko acetilacijo==
	Seminarska naloga opisuje nekaj primerov, ki ponazarjajo proteinsko acetilacijo. Acetilacija pomeni uvajanje ene ali večih acetilnih skupin. Acetilacija lahko deluje na protein aktivirajoče ali deaktivirajoče, odvisno od vpliva acetilne skupine na stabilnost proteina. Prvi primeri acetilacije so bili odkriti pred približno 50-imi leti. Od takrat so v celicah sesalcev odkrili že več kot 2000 acetiliranih proteinov. Od približno 2200 acetiliranih proteinov pri sesalcih, jih znaten del spada med metabolne encime. Skoraj vsi encimi, ki sodelujejo pri glikolizi, glukoneogenezi, ciklu trikarboksilnih kislin (TCA), ciklu uree, dušikovem ciklu in pri oksidaciji maščobnih kislin so acetilirani. Regulacija metabolizma z acetilacijo ima še eno zanimivo lastnost, in sicer da se je v veliki meri ohranila pri razvoju od prokariontev do evkariontev.		Seminarska naloga opisuje nekaj primerov, ki ponazarjajo proteinsko acetilacijo. Acetilacija pomeni uvajanje ene ali večih acetilnih skupin. Acetilacija lahko deluje na protein aktivirajoče ali deaktivirajoče, odvisno od vpliva acetilne skupine na stabilnost proteina. Prvi primeri acetilacije so bili odkriti pred približno 50-imi leti. Od takrat so v celicah sesalcev odkrili že več kot 2000 acetiliranih proteinov. Od približno 2200 acetiliranih proteinov pri sesalcih, jih znaten del spada med metabolne encime. Skoraj vsi encimi, ki sodelujejo pri glikolizi, glukoneogenezi, ciklu trikarboksilnih kislin (TCA), ciklu uree, dušikovem ciklu in pri oksidaciji maščobnih kislin so acetilirani. Regulacija metabolizma z acetilacijo ima še eno zanimivo lastnost, in sicer da se je v veliki meri ohranila pri razvoju od prokariontev do evkariontev.


			==Ana Per in Simon Babnik: Sladkane pijače in tveganje razvoja metabolnega sindroma ter sladkorne bolezni tipa 2==
			Diabetes tipa 2 je prevladujoča bolezen modernejšega časa, ki nastane zaradi metaboličnih motenj. Nastane zaradi visokega krvnega sladkorja in pomanjkanja insulinskega odgovora. Ne zdravljenje diabetesa lahko privede do amputacije udov, odpovedi ledvic, srčnega infarkta in kapi. Raziskave so pokazale povezavo med uživanjem SSB( sugar-sweetened beverages, pijače z dodanim sladkorjem) in diabetesom tipa 2 ter metaboličnim sindromom. Raziskava je pokazala da se sladkorja zaužitega z SSB manj zavedamo kot pa tistega zaužitega z hrano, kar posledično privede do večjih zdravstvenih težav. Vpliv uživanja SSB prikazuje 8 let trajajoča študija, ki je vključevala cca 50000 žensk: Ženske, ki pred začetkom študije niso uživale SSB in so tekom študije zaužile 1 dnevni odmerek SSB na dan, so v povprečju pridobile 8.0kg, ženske, katere med študijo niso uživale SSB pa so v povprečju pridobile le 2.8kg. Direktna posledica velikih količin zaužitih SSB se odraža v povečani koncentraciji fruktoze, ta pa se v jetrih metabolizira do trigliceridov. Povzroča tudi nizke koncentracije HDL holesterola in insulinsko odpornost. Metabolični sindrom je kombinacija zdravstvenih motenj, katere povečajo tveganje razvoja bolezni srca in ožilja ter diabetesa tipa 2. Pokazatelji metaboličnega sindroma so povišani nivoji trigliceridov, povišan krvni tlak in znižani nivoji HDL holesterola.

Aljaž Požes: /* Aljaž Požes in Matjaž Grčman: Testosteron in njegova zloraba v športu */

2011-05-22T21:01:11Z

Aljaž Požes in Matjaž Grčman: Testosteron in njegova zloraba v športu

← Older revision		Revision as of 21:01, 22 May 2011
Line 166:		Line 166:

	==Aljaž Požes in Matjaž Grčman: Testosteron in njegova zloraba v športu==		==Aljaž Požes in Matjaž Grčman: Testosteron in njegova zloraba v športu==
	Testosteron je najpomembnejši moški spolni hormon, ki nastaja v testisih. Predvsem v puberteti se opazijo njegove androgene lastnosti, ko se izrazijo primarni in sekundarni spolni znaki. Pojavi se večja poraščenost na licih in prsih, mutiranje, rast mišic in spolnih organov. Njegov vpliv se vidi pri rasti kosti, povečevanju telesne zmogljivosti. Vpliva tudi na možgane, kar privede do ~~izboljšanja~~ fizičnih in psihičnih sposobnosti. Zaradi teh lastnosti in vpliva na razvoj telesa je uporaba testosterona v športu prepovedana in zato preganjana s strani anti-doping agencij. Kljub temu pa je velikokrat zlorabljen s strani športnikov, saj je ob previdnem jemanju anaboličnih substanc njegovo uporabo relativno težko dokazati. Čeprav je koristen za zdravljenje spolnih motenj, je bil umaknjen s farmacevtskega trga (legalnega), ker ima veliko nezaželenih stanskih učinkov. Problem pri športnikih in nasploh odjemalcih prepovedanih substanc je~~,ker~~ njihova sestava ~~ni zanesljiva~~, ker ni kontrolirana in zato tudi ne moremo poznati morebitnih primesi. Vseeno pa je tudi prehranskim dopolnilom, ki se znajdejo na prodajnih policah lahko dodan testosteron oz. ~~snovi~~, ki ~~spodbujajo~~ njegovo nastajanje in učinek, tako da morajo biti posebej pazljivi vsi, ki uživajo dodatke k prehrani, kljub njihovim številnim pozitivnim učinkom.		Testosteron je najpomembnejši moški spolni hormon, ki nastaja v testisih. Predvsem v puberteti se opazijo njegove androgene lastnosti, ko se izrazijo primarni in sekundarni spolni znaki. Pojavi se večja poraščenost na licih in prsih, mutiranje, rast mišic in spolnih organov. Njegov vpliv se vidi tudi pri rasti kosti ter povečevanju telesne zmogljivosti. Vpliva tudi na možgane, kar privede do izboljšanje fizičnih in psihičnih sposobnosti. Zaradi teh lastnosti in vpliva na razvoj telesa, je uporaba testosterona v športu prepovedana in zato preganjana s strani anti-doping agencij. Kljub temu je velikokrat zlorabljen s strani športnikov, saj je ob previdnem jemanju anaboličnih substanc njegovo uporabo relativno težko dokazati. Čeprav je koristen za zdravljenje spolnih motenj, je bil umaknjen s farmacevtskega trga (legalnega), ker ima veliko nezaželenih stanskih učinkov. Problem pri športnikih in nasploh odjemalcih prepovedanih substanc je njihova nezanesljiva sestava, ker ni kontrolirana in zato tudi ne moremo poznati morebitnih primesi. Vseeno pa je tudi prehranskim dopolnilom, ki se znajdejo na prodajnih policah, lahko dodan testosteron oz. snov, ki spodbuja njegovo nastajanje in učinek, tako da morajo biti posebej pazljivi vsi, ki uživajo dodatke k prehrani, kljub njihovim številnim pozitivnim učinkom.

	==Urša Tiringer in Špela Smole: Vpliv temperature, na liste obogatene s težko vodo, in izotopske frakcionacije med biosintezo lipidov==		==Urša Tiringer in Špela Smole: Vpliv temperature, na liste obogatene s težko vodo, in izotopske frakcionacije med biosintezo lipidov==

Ursat at 22:14, 16 May 2011

2011-05-16T22:14:35Z

← Older revision		Revision as of 22:14, 16 May 2011
Line 183:		Line 183:
	Obdelana seminarska naloga je temeljila na poskusih izvajanih na glistah tipa Caenorhabditis elegans. C. elegans spadajo med vzorčne organizme. To so organizmi, za katere velja, da se bodo v principu obnašali kot bi se obnašali tudi ostali celični organizmi. Izogenetskim glistam so z RNA interferenco zaustavili delovanje določenih genov in s tem vplivali na dolžino v organizmu sintetiziranih maščobnih kislin. S tem so določenim poskusnim skupinam uspeli podaljšati življenjski cikel. Nasprotno so s prenasičenjem glist s palmitinsko in eikozapentaenojsko kislino le tem skrajšali življenjski cikel. Določene osebke so izpostavili peroksidaciji in ugotovili, da so tisti, ki so imeli dvojno vez na Δ5 živeli dlje, tisti z dvojno vezjo na Δ9 pa so imeli krajše življenjsko obdobje.		Obdelana seminarska naloga je temeljila na poskusih izvajanih na glistah tipa Caenorhabditis elegans. C. elegans spadajo med vzorčne organizme. To so organizmi, za katere velja, da se bodo v principu obnašali kot bi se obnašali tudi ostali celični organizmi. Izogenetskim glistam so z RNA interferenco zaustavili delovanje določenih genov in s tem vplivali na dolžino v organizmu sintetiziranih maščobnih kislin. S tem so določenim poskusnim skupinam uspeli podaljšati življenjski cikel. Nasprotno so s prenasičenjem glist s palmitinsko in eikozapentaenojsko kislino le tem skrajšali življenjski cikel. Določene osebke so izpostavili peroksidaciji in ugotovili, da so tisti, ki so imeli dvojno vez na Δ5 živeli dlje, tisti z dvojno vezjo na Δ9 pa so imeli krajše življenjsko obdobje.
	Sinteza maščobnih kislin pri živalih in ljudeh poteka s pomočjo le enega encima – sintaze za maščobne kisline. Pri rastlinah pri sintezi maščobnih kislin sodeluje več encimov v točno določenem zaporedju. Za sintezo pa sta potrebna še acetil-CoA in malonil-CoA. Celice z biosintezo maščobnih kislin zložijo manjše molekule in jih tako lažje shranijo. To si lahko predstavljamo kot zabojnik za lego kocke. Če kocke samo zmečemo v zabojnik, bodo zasedle veliko več prostora, kot če jih vanj lepo zložimo. Maščobne kisline se potem po potrebi razgradijo in celice tako pridejo do shranjene energije.		Sinteza maščobnih kislin pri živalih in ljudeh poteka s pomočjo le enega encima – sintaze za maščobne kisline. Pri rastlinah pri sintezi maščobnih kislin sodeluje več encimov v točno določenem zaporedju. Za sintezo pa sta potrebna še acetil-CoA in malonil-CoA. Celice z biosintezo maščobnih kislin zložijo manjše molekule in jih tako lažje shranijo. To si lahko predstavljamo kot zabojnik za lego kocke. Če kocke samo zmečemo v zabojnik, bodo zasedle veliko več prostora, kot če jih vanj lepo zložimo. Maščobne kisline se potem po potrebi razgradijo in celice tako pridejo do shranjene energije.

			==Maja Milovanović in Urša Tomažin: Regulacija intermediarnega metabolizma s proteinsko acetilacijo==
			Seminarska naloga opisuje nekaj primerov, ki ponazarjajo proteinsko acetilacijo. Acetilacija pomeni uvajanje ene ali večih acetilnih skupin. Acetilacija lahko deluje na protein aktivirajoče ali deaktivirajoče, odvisno od vpliva acetilne skupine na stabilnost proteina. Prvi primeri acetilacije so bili odkriti pred približno 50-imi leti. Od takrat so v celicah sesalcev odkrili že več kot 2000 acetiliranih proteinov. Od približno 2200 acetiliranih proteinov pri sesalcih, jih znaten del spada med metabolne encime. Skoraj vsi encimi, ki sodelujejo pri glikolizi, glukoneogenezi, ciklu trikarboksilnih kislin (TCA), ciklu uree, dušikovem ciklu in pri oksidaciji maščobnih kislin so acetilirani. Regulacija metabolizma z acetilacijo ima še eno zanimivo lastnost, in sicer da se je v veliki meri ohranila pri razvoju od prokariontev do evkariontev.

NataliaLozak at 19:16, 16 May 2011

2011-05-16T19:16:35Z

← Older revision		Revision as of 19:16, 16 May 2011
Line 179:		Line 179:
	H5N1 (aviarna influenca) ali bolj poznan virus ptičje gripe je nalezljiva virusna bolezen. Prizadane vse vrste ptic, prenese pa se tudi na človeka. Inkubacijska doba gripe je 3-6 dni. Vodne ptice so znane kot naravni rezervoar za večino podtipov gripe in drugih virusov influence A. Virus lahko zelo dolgo časa preživi v okolju brez gostitelja in se brez uvedbe strogih higienskih ukrepov zlahka prenaša med živalmi in iz farme na farmo. Simptomi obolelosti za ptičjo gripo so povišana telesna temperatura, glavoboli, občutek hude utrujenosti, vneto žrelo, kašelj, bolečine v mišicah in v sinusih, občutek mrzlice, itd. Najpogostejši način vstopa virusa v celice gostitelja je skozi dihala. Gostitelj lahko prepreči vezavo virusa z imunskim odgovorom in izločanjem IgA protiteles, s čiščenjem in izločanjem mukoproteinov, lahko pa tudi genetično spremenijo gostiteljev receptor. Vodne race v nekaterih primerih kažejo dokaj malo kliničnih znakov okužbe. V nasprotju z njimi pa se navadna perutnina hitreje odzove na le-te.		H5N1 (aviarna influenca) ali bolj poznan virus ptičje gripe je nalezljiva virusna bolezen. Prizadane vse vrste ptic, prenese pa se tudi na človeka. Inkubacijska doba gripe je 3-6 dni. Vodne ptice so znane kot naravni rezervoar za večino podtipov gripe in drugih virusov influence A. Virus lahko zelo dolgo časa preživi v okolju brez gostitelja in se brez uvedbe strogih higienskih ukrepov zlahka prenaša med živalmi in iz farme na farmo. Simptomi obolelosti za ptičjo gripo so povišana telesna temperatura, glavoboli, občutek hude utrujenosti, vneto žrelo, kašelj, bolečine v mišicah in v sinusih, občutek mrzlice, itd. Najpogostejši način vstopa virusa v celice gostitelja je skozi dihala. Gostitelj lahko prepreči vezavo virusa z imunskim odgovorom in izločanjem IgA protiteles, s čiščenjem in izločanjem mukoproteinov, lahko pa tudi genetično spremenijo gostiteljev receptor. Vodne race v nekaterih primerih kažejo dokaj malo kliničnih znakov okužbe. V nasprotju z njimi pa se navadna perutnina hitreje odzove na le-te.
	Takšne razlike v odzivu kažejo na različno prirojenost. V študiji so opazovali, kako se kaspaze 3 in 7 v celicah zarodkov fibroblastov aktivirajo po okužbi z gripo. Izkazalo se je, da so te kaspaze pomembni mediatorji celične smrti pri racah.		Takšne razlike v odzivu kažejo na različno prirojenost. V študiji so opazovali, kako se kaspaze 3 in 7 v celicah zarodkov fibroblastov aktivirajo po okužbi z gripo. Izkazalo se je, da so te kaspaze pomembni mediatorji celične smrti pri racah.

			==Jan Pečar in Natalia Ložak: Spreminjanje biosinteze lipidov pripomore k odpornosti na stres in podaljšanje življenjske dobe mutiranih Caenorhabditis elegans==
			Obdelana seminarska naloga je temeljila na poskusih izvajanih na glistah tipa Caenorhabditis elegans. C. elegans spadajo med vzorčne organizme. To so organizmi, za katere velja, da se bodo v principu obnašali kot bi se obnašali tudi ostali celični organizmi. Izogenetskim glistam so z RNA interferenco zaustavili delovanje določenih genov in s tem vplivali na dolžino v organizmu sintetiziranih maščobnih kislin. S tem so določenim poskusnim skupinam uspeli podaljšati življenjski cikel. Nasprotno so s prenasičenjem glist s palmitinsko in eikozapentaenojsko kislino le tem skrajšali življenjski cikel. Določene osebke so izpostavili peroksidaciji in ugotovili, da so tisti, ki so imeli dvojno vez na Δ5 živeli dlje, tisti z dvojno vezjo na Δ9 pa so imeli krajše življenjsko obdobje.
			Sinteza maščobnih kislin pri živalih in ljudeh poteka s pomočjo le enega encima – sintaze za maščobne kisline. Pri rastlinah pri sintezi maščobnih kislin sodeluje več encimov v točno določenem zaporedju. Za sintezo pa sta potrebna še acetil-CoA in malonil-CoA. Celice z biosintezo maščobnih kislin zložijo manjše molekule in jih tako lažje shranijo. To si lahko predstavljamo kot zabojnik za lego kocke. Če kocke samo zmečemo v zabojnik, bodo zasedle veliko več prostora, kot če jih vanj lepo zložimo. Maščobne kisline se potem po potrebi razgradijo in celice tako pridejo do shranjene energije.