https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Klini%C4%8Dni_preizkusi_z_u%C4%8Dinkovinami_na_osnovi_RNAiKlinični preizkusi z učinkovinami na osnovi RNAi - Revision history2026-06-05T00:32:33ZRevision history for this page on the wikiMediaWiki 1.45.3https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Klini%C4%8Dni_preizkusi_z_u%C4%8Dinkovinami_na_osnovi_RNAi&diff=7189&oldid=prevMajaRemskar at 14:59, 9 April 20122012-04-09T14:59:53Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:59, 9 April 2012</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l15">Line 15:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 15:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prirojena motnja keratina ali PC je redka, a zelo boleča bolezen, ki prizadane kožo, nohte in usta. Povzroča jo mutacija gena enega od štirih keratinov. Najpogostejši je K6a. Razvili so zdravilo, ki vsebuje RNAi, ki selektivno deluje na utišanje tega gena. Vendar pa so raziskave še v klinični fazi 1. Tudi ta se uporablja lokalno direktno na kožo z mikroiglicam. Preiskovanim pacientom so jo vbrizgavali vsake dva tedna. Preizkus je trajal 14 tednov. Kljub temu, da je bil viden napredek zdravljenja, so ga preizkuševanci težko prenašali, še posebej zaradi rednega injeciranja. Tako se podjetje sedaj trudi najti drug način uporabe zdravila. Fokusirajo se na alternativni tehnologiji dostave kot so na lipidih bazirane kreme, ki vsebujejo RNAi in so take, da lahko prodirajo v kožo. V poštev pa pridejo tudi topne mikroiglice, ki se premaknejo v epidermis in nadzorovano sprostijo njihovo vsebino. </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prirojena motnja keratina ali PC je redka, a zelo boleča bolezen, ki prizadane kožo, nohte in usta. Povzroča jo mutacija gena enega od štirih keratinov. Najpogostejši je K6a. Razvili so zdravilo, ki vsebuje RNAi, ki selektivno deluje na utišanje tega gena. Vendar pa so raziskave še v klinični fazi 1. Tudi ta se uporablja lokalno direktno na kožo z mikroiglicam. Preiskovanim pacientom so jo vbrizgavali vsake dva tedna. Preizkus je trajal 14 tednov. Kljub temu, da je bil viden napredek zdravljenja, so ga preizkuševanci težko prenašali, še posebej zaradi rednega injeciranja. Tako se podjetje sedaj trudi najti drug način uporabe zdravila. Fokusirajo se na alternativni tehnologiji dostave kot so na lipidih bazirane kreme, ki vsebujejo RNAi in so take, da lahko prodirajo v kožo. V poštev pa pridejo tudi topne mikroiglice, ki se premaknejo v epidermis in nadzorovano sprostijo njihovo vsebino. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Huntingtova </del>bolezen ==</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Huntingtonova </ins>bolezen ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Huntingtova </del>bolezen je usodna dominantna nevrodegenerativna bolezen, ki jo povzroči ponovitev trinukleotida CAG (glutamin) v prvem eksonu gena za protein poimenovanega huntingtin. Vsi ljudje imamo gen za ta protein, vendar pa se dolžina zaporedja glutaminov razlikuje pri vsakem posamezniku. Čim je zaporedje daljše od 28-36 ponovitev, v celicah nastaja mutirana oblika proteina, ki vodi do pojava bolezni. Zaenkrat še ni nobenega zdravljenja bolezni, vendar pa RNAi tehnologija kaže obljube na transgenih modelih miši. Uspelo jim je zmanjšati ekspresijo mutiranega proteina ter tako upočasniti napredovanje bolezni.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Huntingtonova </ins>bolezen je usodna dominantna nevrodegenerativna bolezen, ki jo povzroči ponovitev trinukleotida CAG (glutamin) v prvem eksonu gena za protein poimenovanega huntingtin. Vsi ljudje imamo gen za ta protein, vendar pa se dolžina zaporedja glutaminov razlikuje pri vsakem posamezniku. Čim je zaporedje daljše od 28-36 ponovitev, v celicah nastaja mutirana oblika proteina, ki vodi do pojava bolezni. Zaenkrat še ni nobenega zdravljenja bolezni, vendar pa RNAi tehnologija kaže obljube na transgenih modelih miši. Uspelo jim je zmanjšati ekspresijo mutiranega proteina ter tako upočasniti napredovanje bolezni.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Uporabili so mezenhimske matične celice, ki imajo poleg številnih prirojenih terapevtskih učinkov tudi sposobnost prenašanja večjih molekul, celo organelov, zato so jih uporabili kot vektor za prenos RNAi.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Uporabili so mezenhimske matične celice, ki imajo poleg številnih prirojenih terapevtskih učinkov tudi sposobnost prenašanja večjih molekul, celo organelov, zato so jih uporabili kot vektor za prenos RNAi.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Interferenčna RNA deluje na mutiran huntingtin v nevronskih celičnih linijah kot tudi na reporterske gene. Slednji so zelo uporabni za ugotavljanje izražanja določenega gena na podlagi florescenčnega obarvanja (GFP) ali luminiscence (luciferin). shRNA komplementarna proteinu huntingtinu je zmožna zmanjšanja stopnje izražanja mutiranega proteina iz kar dveh celičnih linij – celični liniji nevroblastoma (SH-SY5Y) in celični liniji glioblastoma (U87). Prav tako tudi shRNA komplementarna zelenemu florescenčnemu proteinu zmanjša njegovo ekspresijo v eni izmed celičnih linij. Ti rezultati so spodbudni za izboljšanje terapevtskih postopkov z uporabo RNAi in matičnih celic za prihodnje obravnave Huntingtonove bolezni.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Interferenčna RNA deluje na mutiran huntingtin v nevronskih celičnih linijah kot tudi na reporterske gene. Slednji so zelo uporabni za ugotavljanje izražanja določenega gena na podlagi florescenčnega obarvanja (GFP) ali luminiscence (luciferin). shRNA komplementarna proteinu huntingtinu je zmožna zmanjšanja stopnje izražanja mutiranega proteina iz kar dveh celičnih linij – celični liniji nevroblastoma (SH-SY5Y) in celični liniji glioblastoma (U87). Prav tako tudi shRNA komplementarna zelenemu florescenčnemu proteinu zmanjša njegovo ekspresijo v eni izmed celičnih linij. Ti rezultati so spodbudni za izboljšanje terapevtskih postopkov z uporabo RNAi in matičnih celic za prihodnje obravnave Huntingtonove bolezni.</div></td></tr>
</table>MajaRemskarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Klini%C4%8Dni_preizkusi_z_u%C4%8Dinkovinami_na_osnovi_RNAi&diff=7187&oldid=prevMajaRemskar at 12:25, 9 April 20122012-04-09T12:25:00Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 12:25, 9 April 2012</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l25">Line 25:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 25:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Bronhialna astma je resna kronična bolezen z raznimi kliničnimi simptomi. Povzroči jo kombinacija genetskih in okoljskih faktorjev, zaradi onesnaženosti okolja pa je vse bolj pogosta. Patogenske študije razkrivajo, da je za astmo značilen vdor limfocitov v bronhialno sluz zaradi omejene dihalne poti, povečano je število eozinifilnih granolocitov (znak okužbe).</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Bronhialna astma je resna kronična bolezen z raznimi kliničnimi simptomi. Povzroči jo kombinacija genetskih in okoljskih faktorjev, zaradi onesnaženosti okolja pa je vse bolj pogosta. Patogenske študije razkrivajo, da je za astmo značilen vdor limfocitov v bronhialno sluz zaradi omejene dihalne poti, povečano je število eozinifilnih granolocitov (znak okužbe).</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Glavna tarča RNAi zdravljenja je interlevkin 23. IL-23 je pomemben pri vnetnem odgovoru proti okužbam in prek Th17 celic (povzročiteljic vnetja) skrbi za usmerjanje limfocitov T. IL-23 in Th17 celice sta kjučna tudi za razvoj avtoimunih bolezni.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Glavna tarča RNAi zdravljenja je interlevkin 23. IL-23 je pomemben pri vnetnem odgovoru proti okužbam in prek Th17 celic (povzročiteljic vnetja) skrbi za usmerjanje limfocitov T. IL-23 in Th17 celice sta kjučna tudi za razvoj avtoimunih bolezni.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Pri raznih pljučnih boleznih kot sta astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen so dejansko detektirane visoke stopnje serumskega IL-23 in IL-17. Slednji je proizvodnik Th17 celic. Predpostavljali so, da bi utišanje regulacije IL-23 lahko zmanjšala vnetja dihalnih poti in omilila resnost z alergeni <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">spodbujeno astmo</del>.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Pri raznih pljučnih boleznih kot sta astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen so dejansko detektirane visoke stopnje serumskega IL-23 in IL-17. Slednji je proizvodnik Th17 celic. Predpostavljali so, da bi utišanje regulacije IL-23 lahko zmanjšala vnetja dihalnih poti in omilila resnost z alergeni <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">spodbujene astme</ins>.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za preizkuse uporabljajo ovalbumin (za spodbuditev alergijskih reakcij), na katerega so miške zelo občutljive in tako smatrane za model miške z bronhialno astmo. Da bi ovrednotili vpliv utišanja IL-23 z RNAi na razvoj in resnost astmatičnega vnetja so naredili plazmid, specifičen za IL-23 in izražujoč shRNA. Miške so plazmid inhalirale, kar je zmanjšalo stopnjo IL-23 v pljučnem tkivu za skoraj 75%. Utišanje ekspresije IL-23 je tudi dramatično zmanjšalo število eozinofilcev, indikatorjev okužbe, in nevtrofilcev, čigar naloga je fagocitoza ter omilila vnetje v pljučih astmatičnih miši.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za preizkuse uporabljajo ovalbumin (za spodbuditev alergijskih reakcij), na katerega so miške zelo občutljive in tako smatrane za model miške z bronhialno astmo. Da bi ovrednotili vpliv utišanja IL-23 z RNAi na razvoj in resnost astmatičnega vnetja so naredili plazmid, specifičen za IL-23 in izražujoč shRNA. Miške so plazmid inhalirale, kar je zmanjšalo stopnjo IL-23 v pljučnem tkivu za skoraj 75%. Utišanje ekspresije IL-23 je tudi dramatično zmanjšalo število eozinofilcev, indikatorjev okužbe, in nevtrofilcev, čigar naloga je fagocitoza ter omilila vnetje v pljučih astmatičnih miši.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
</table>MajaRemskarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Klini%C4%8Dni_preizkusi_z_u%C4%8Dinkovinami_na_osnovi_RNAi&diff=7038&oldid=prevMajaRemskar: /* Virus HIV */2012-04-02T20:38:51Z<p><span class="autocomment">Virus HIV</span></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 20:38, 2 April 2012</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l28">Line 28:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 28:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za preizkuse uporabljajo ovalbumin (za spodbuditev alergijskih reakcij), na katerega so miške zelo občutljive in tako smatrane za model miške z bronhialno astmo. Da bi ovrednotili vpliv utišanja IL-23 z RNAi na razvoj in resnost astmatičnega vnetja so naredili plazmid, specifičen za IL-23 in izražujoč shRNA. Miške so plazmid inhalirale, kar je zmanjšalo stopnjo IL-23 v pljučnem tkivu za skoraj 75%. Utišanje ekspresije IL-23 je tudi dramatično zmanjšalo število eozinofilcev, indikatorjev okužbe, in nevtrofilcev, čigar naloga je fagocitoza ter omilila vnetje v pljučih astmatičnih miši.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za preizkuse uporabljajo ovalbumin (za spodbuditev alergijskih reakcij), na katerega so miške zelo občutljive in tako smatrane za model miške z bronhialno astmo. Da bi ovrednotili vpliv utišanja IL-23 z RNAi na razvoj in resnost astmatičnega vnetja so naredili plazmid, specifičen za IL-23 in izražujoč shRNA. Miške so plazmid inhalirale, kar je zmanjšalo stopnjo IL-23 v pljučnem tkivu za skoraj 75%. Utišanje ekspresije IL-23 je tudi dramatično zmanjšalo število eozinofilcev, indikatorjev okužbe, in nevtrofilcev, čigar naloga je fagocitoza ter omilila vnetje v pljučih astmatičnih miši.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Virus HIV ==</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Virus HIV<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">-1 </ins>==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Z RNAi ni možna le obramba pred virusi, ampak tudi zdravljenje. HIV-1 kronično prizadane posameznike in tako zahteva dolgotrajno zdravljenje z RNAi. </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Z RNAi ni možna le obramba pred virusi, ampak tudi zdravljenje. HIV-1 kronično prizadane posameznike in tako zahteva dolgotrajno zdravljenje z RNAi. </div></td></tr>
</table>MajaRemskarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Klini%C4%8Dni_preizkusi_z_u%C4%8Dinkovinami_na_osnovi_RNAi&diff=7037&oldid=prevMajaRemskar at 20:38, 2 April 20122012-04-02T20:38:12Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 20:38, 2 April 2012</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Klinični preizkusi novih učinkovin sestojijo iz štirih faz. Vsaka faza procesa potrditve zdravila je obravnavana z ločenimi kliničnimi preizkusi. Proces potrditve zdravila traja ponavadi kar nekaj let. Po tretji fazi, ko se zdravilo izkaže kot varno in učinkovito, je potrjeno za uporabo. Temu sledijo seveda še nadaljne raziskave. Preden pa se klinične preiskave začnejo, morajo biti izvedene predkličnične preiskave, kjer ''in vitro'' in ''in vivo'' ugotavljajo predhodne rezultate učinkovitosti.</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Klinične preiskave potekajo zaenkrat na področjih starostne degeneracije makule (AMD), respiratonega sincicijskega virusa (RSV), prirojeni motnji keratina (PC). Obstaja pa še veliko bolezni, pri katerih bi bile učinkovine na osnovi RNAi učinkovite in so zaenkrat v predklinični fazi. To so npr. bronialna astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen, razna virusna obolenja kot so hepatitis B, hepatitis C, AIDS. Klinični preizkusi pa potekajo, tudi na področju rakavih obolenj.</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Starostna degeneracije makule (AMD) ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Starostna degeneracije makule (AMD) ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
</table>MajaRemskarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Klini%C4%8Dni_preizkusi_z_u%C4%8Dinkovinami_na_osnovi_RNAi&diff=7033&oldid=prevMajaRemskar at 20:21, 2 April 20122012-04-02T20:21:52Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 20:21, 2 April 2012</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Starostne </del>degeneracije makule (AMD) ==</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Starostna </ins>degeneracije makule (AMD) ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prvo in najuspešneje zdravljenje z RNAi se je uporabilo za preprečevanje starostne degeneracije makule. Tu RNAi deluje na vaskularni endotermski rastni faktor. Rasni faktorji so proteini, ki pospešujejo celično rast, diferenciacijo in kronična vnetja. Vežejo se na svoje receptorje na površini celice. To povzroči dimerizacijo receptorjev kar sproži tirozinsko kinazno, ki pospeši kaskadne reakcije. Posledica teh so proliferacija endotelijskih celic in neovaskularizacija, pa tudi povečana žilna permeabilnost. Pri bolezni AMD WEGF mutira - tako je tirozinska kaskada stalno aktivna. Žile in krvna telesa postanejo neobičajne, iz njih prične izpuščati tekočina, kar povzroči odstop rumene pege in njeno nabreklost. Zato oboleli izgubi vid. Zdravljenje AMD z RNAi je prestalo klinično fazo 1 in fazo 2. Problem pri drugih delovanjih RNAi je predvsem dostava le-te v želene celice. Tu pa so uporabili najlažji način dostave gole RNAi, saj so jo enostavno vbrizgali v bližino ciljnih celic, se pravi v oko. Ni še jasno, zakaj to pri nekaterih celicah kot so očesne, pljučne in centralno živčne sistemske in druge celice lahko storimo in zakaj pri drugih tega ne moremo. Te celice same spustijo siRNA v citoplazmo, kjer RNAi sistem deluje. Pacientu injeciramo siRNA v slani fiziološki raztopini ali drugi pomožni snovi, npr. 5% dextroze direktno v oko. Pri raziskavi so injecirali za eno dozo zdravila od 100-1600 µg. To so AMD pacienti dobro prenesli pa tudi nobena doza ni bila toksična. Po 2 tednih so rezultati pokazali, da so bile najbolj učinkovite manjše doze. Tretjo fazo preizkušanja so raziskovalci prekinili, saj so ugotovili, da preizkušanje v fazi 2 ni potekalo v zadano smer. Kljub temu, da podjetje ni zaznalo sistemskih varnostnih napak in da zdravljenje ni škodilo očesu, so leta 2009 zdravilo umaknili iz preizkušanja. Poleg tega so pri poizkusih za simptom horoidalna neovaskularizacija ugotovili, da zdravilo ne deluje preko utišanja genov, temveč po drugi poti, ki lahko povzroči angiogenezo, ki se je izkazala za škodljivo. Tega pa niso ugotovili pri drugih poizkusih z RNAi. Zato je zdravljenje AMD z RNAi še vprašljivo. Razvoj so nato preusmerili na zdravljenje diabetične retinopatije.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prvo in najuspešneje zdravljenje z RNAi se je uporabilo za preprečevanje starostne degeneracije makule. Tu RNAi deluje na vaskularni endotermski rastni faktor. Rasni faktorji so proteini, ki pospešujejo celično rast, diferenciacijo in kronična vnetja. Vežejo se na svoje receptorje na površini celice. To povzroči dimerizacijo receptorjev kar sproži tirozinsko kinazno, ki pospeši kaskadne reakcije. Posledica teh so proliferacija endotelijskih celic in neovaskularizacija, pa tudi povečana žilna permeabilnost. Pri bolezni AMD WEGF mutira - tako je tirozinska kaskada stalno aktivna. Žile in krvna telesa postanejo neobičajne, iz njih prične izpuščati tekočina, kar povzroči odstop rumene pege in njeno nabreklost. Zato oboleli izgubi vid. Zdravljenje AMD z RNAi je prestalo klinično fazo 1 in fazo 2. Problem pri drugih delovanjih RNAi je predvsem dostava le-te v želene celice. Tu pa so uporabili najlažji način dostave gole RNAi, saj so jo enostavno vbrizgali v bližino ciljnih celic, se pravi v oko. Ni še jasno, zakaj to pri nekaterih celicah kot so očesne, pljučne in centralno živčne sistemske in druge celice lahko storimo in zakaj pri drugih tega ne moremo. Te celice same spustijo siRNA v citoplazmo, kjer RNAi sistem deluje. Pacientu injeciramo siRNA v slani fiziološki raztopini ali drugi pomožni snovi, npr. 5% dextroze direktno v oko. Pri raziskavi so injecirali za eno dozo zdravila od 100-1600 µg. To so AMD pacienti dobro prenesli pa tudi nobena doza ni bila toksična. Po 2 tednih so rezultati pokazali, da so bile najbolj učinkovite manjše doze. Tretjo fazo preizkušanja so raziskovalci prekinili, saj so ugotovili, da preizkušanje v fazi 2 ni potekalo v zadano smer. Kljub temu, da podjetje ni zaznalo sistemskih varnostnih napak in da zdravljenje ni škodilo očesu, so leta 2009 zdravilo umaknili iz preizkušanja. Poleg tega so pri poizkusih za simptom horoidalna neovaskularizacija ugotovili, da zdravilo ne deluje preko utišanja genov, temveč po drugi poti, ki lahko povzroči angiogenezo, ki se je izkazala za škodljivo. Tega pa niso ugotovili pri drugih poizkusih z RNAi. Zato je zdravljenje AMD z RNAi še vprašljivo. Razvoj so nato preusmerili na zdravljenje diabetične retinopatije.</div></td></tr>
</table>MajaRemskarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Klini%C4%8Dni_preizkusi_z_u%C4%8Dinkovinami_na_osnovi_RNAi&diff=7020&oldid=prevMajaRemskar at 19:56, 2 April 20122012-04-02T19:56:40Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 19:56, 2 April 2012</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l9">Line 9:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 9:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Prirojena motnja keratina (PC) ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Prirojena motnja keratina (PC) ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prirojena motnja keratina ali PC je redka a zelo boleča bolezen, ki prizadane kožo, nohte in usta. Povzroča jo mutacija gena enega od štirih keratinov. Najpogostejši je K6a. Razvili so zdravilo, ki vsebuje RNAi, ki selektivno deluje na utišanje tega gena. Vendar pa so raziskave še v klinični <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Fazi1</del>. Tudi ta se uporablja lokalno direktno na kožo z <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">mikro iglicam</del>. Preiskovanim pacientom so jo vbrizgavali vsake dva tedna. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Preiskus </del>je trajal 14 tednov. Kljub temu, da je bil viden napredek zdravljenja <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">pa </del>so ga <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">preiskuševanci </del>težko prenašali še posebej zaradi rednega injeciranja. Tako se podjetje sedaj trudi najti drug način uporabe zdravila. Fokusirajo se na alternativni tehnologiji <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">dosteve </del>kot so na lipidih bazirane kreme, ki vsebujejo RNAi in so take, da lahko prodirajo v kožo. V poštev pa pridejo tudi topne mikroiglice, ki se premaknejo v epidermis in nadzorovano sprostijo njihovo vsebino. </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prirojena motnja keratina ali PC je redka<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>a zelo boleča bolezen, ki prizadane kožo, nohte in usta. Povzroča jo mutacija gena enega od štirih keratinov. Najpogostejši je K6a. Razvili so zdravilo, ki vsebuje RNAi, ki selektivno deluje na utišanje tega gena. Vendar pa so raziskave še v klinični <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">fazi 1</ins>. Tudi ta se uporablja lokalno direktno na kožo z <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">mikroiglicam</ins>. Preiskovanim pacientom so jo vbrizgavali vsake dva tedna. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Preizkus </ins>je trajal 14 tednov. Kljub temu, da je bil viden napredek zdravljenja<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>so ga <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">preizkuševanci </ins>težko prenašali<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>še posebej zaradi rednega injeciranja. Tako se podjetje sedaj trudi najti drug način uporabe zdravila. Fokusirajo se na alternativni tehnologiji <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">dostave </ins>kot so na lipidih bazirane kreme, ki vsebujejo RNAi in so take, da lahko prodirajo v kožo. V poštev pa pridejo tudi topne mikroiglice, ki se premaknejo v epidermis in nadzorovano sprostijo njihovo vsebino. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Huntingtova bolezen ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Huntingtova bolezen ==</div></td></tr>
</table>MajaRemskarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Klini%C4%8Dni_preizkusi_z_u%C4%8Dinkovinami_na_osnovi_RNAi&diff=7018&oldid=prevMajaRemskar at 19:52, 2 April 20122012-04-02T19:52:37Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 19:52, 2 April 2012</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Starostne degeneracije makule (AMD) ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Starostne degeneracije makule (AMD) ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prvo in najuspešneje zdravljenje z RNAi se je uporabilo za preprečevanje starostne degeneracije makule. Tu RNAi deluje na vaskularni endotermski rastni faktor. Rasni faktorji so proteini, ki pospešujejo celično rast, diferenciacijo in kronična vnetja. Vežejo se na svoje receptorje na površini celice. To povzroči dimerizacijo receptorjev kar sproži tirozinsko kinazno , ki pospeši kaskadne reakcije. Posledica teh so <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">proliferacijo </del>endotelijskih celic in <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">neovaskularizacijo</del>, pa tudi <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">povečano žilno </del>permeabilnost. Pri bolezni AMD WEGF mutira tako je tirozinska kaskada stalno aktivna. Žile in krvna telesa postanejo neobičajne iz njih prične izpuščati tekočina, kar povzroči odstop rumene pege in njeno nabreklost. Zato oboleli izgubi vid. Zdravljenje AMD z RNAi je prestalo klinično fazo 1 in fazo 2 . Problem pri drugih delovanjih RNAi je predvsem dostava <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">lete </del>v želene celice. Tu pa so uporabili najlažji način dostave gole RNAi saj so jo enostavno vbrizgali v bližino ciljnih celic se pravi v oko . Ni še jasno zakaj to pri nekaterih celicah kot so očesne, pljučne in centralno živčne sistemske in druge celice lahko <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">storim </del>in zakaj pri drugih tega <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">nemoremo</del>. Te celice same spustijo siRNA v citoplazmo, kjer RNAi sistem deluje. Pacientu injeciramo siRNA v slani fiziološki <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">razstopini </del>ali drugi pomožni snovi <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">kot so </del>5% dextroze direktno v oko. Pri raziskavi so <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">injeciranli </del>eno dozo zdravila od 100-<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">1600mikrog</del>. To so <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">AMDpacienti </del>dobro prenesli pa tudi nobena doza ni bila toksična. Po 2 tednih so rezultati pokazali, da so bile najbolj učinkovite manjše doze. Tretjo fazo <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">preiskušanja </del>so raziskovalci prekinili saj so <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ugotovil</del>,<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">i </del>da preizkušanje v fazi 2 ni potekalo v smer<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, ki so si jo zadali</del>. Kljub temu da podjetje ni zaznalo sistemskih varnostnih napak in da zdravljenje ni škodilo očesu so <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">leta2009 </del>zdravilo umaknili iz preizkušanja. Poleg tega so pri <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">poiskusih </del>za simptom horoidalna neovaskularizacija ugotovili, da zdravilo ne deluje preko utišanja genov temveč po drugi poti, ki lahko povzroči angiogenezo ki se je izkazala za škodljivo. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">To </del>pa niso ugotovili pri drugih <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">poiskusih </del>z RNAi. Zato je zdravljenje AMD z RNAi še vprašljivo. Razvoj so nato preusmerili <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">za </del>zdravljenje diabetične retinopatije.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prvo in najuspešneje zdravljenje z RNAi se je uporabilo za preprečevanje starostne degeneracije makule. Tu RNAi deluje na vaskularni endotermski rastni faktor. Rasni faktorji so proteini, ki pospešujejo celično rast, diferenciacijo in kronična vnetja. Vežejo se na svoje receptorje na površini celice. To povzroči dimerizacijo receptorjev kar sproži tirozinsko kinazno, ki pospeši kaskadne reakcije. Posledica teh so <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">proliferacija </ins>endotelijskih celic in <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">neovaskularizacija</ins>, pa tudi <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">povečana žilna </ins>permeabilnost. Pri bolezni AMD WEGF mutira <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">- </ins>tako je tirozinska kaskada stalno aktivna. Žile in krvna telesa postanejo neobičajne<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>iz njih prične izpuščati tekočina, kar povzroči odstop rumene pege in njeno nabreklost. Zato oboleli izgubi vid. Zdravljenje AMD z RNAi je prestalo klinično fazo 1 in fazo 2. Problem pri drugih delovanjih RNAi je predvsem dostava <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">le-te </ins>v želene celice. Tu pa so uporabili najlažji način dostave gole RNAi<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>saj so jo enostavno vbrizgali v bližino ciljnih celic<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>se pravi v oko. Ni še jasno<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>zakaj to pri nekaterih celicah kot so očesne, pljučne in centralno živčne sistemske in druge celice lahko <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">storimo </ins>in zakaj pri drugih tega <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ne moremo</ins>. Te celice same spustijo siRNA v citoplazmo, kjer RNAi sistem deluje. Pacientu injeciramo siRNA v slani fiziološki <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">raztopini </ins>ali drugi pomožni snovi<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, npr. </ins>5% dextroze direktno v oko. Pri raziskavi so <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">injecirali za </ins>eno dozo zdravila od 100-<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">1600 µg</ins>. To so <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">AMD pacienti </ins>dobro prenesli pa tudi nobena doza ni bila toksična. Po 2 tednih so rezultati pokazali, da so bile najbolj učinkovite manjše doze. Tretjo fazo <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">preizkušanja </ins>so raziskovalci prekinili<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>saj so <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ugotovili</ins>, da preizkušanje v fazi 2 ni potekalo v <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">zadano </ins>smer. Kljub temu<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>da podjetje ni zaznalo sistemskih varnostnih napak in da zdravljenje ni škodilo očesu<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>so <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">leta 2009 </ins>zdravilo umaknili iz preizkušanja. Poleg tega so pri <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">poizkusih </ins>za simptom horoidalna neovaskularizacija ugotovili, da zdravilo ne deluje preko utišanja genov<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>temveč po drugi poti, ki lahko povzroči angiogenezo<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>ki se je izkazala za škodljivo. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Tega </ins>pa niso ugotovili pri drugih <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">poizkusih </ins>z RNAi. Zato je zdravljenje AMD z RNAi še vprašljivo. Razvoj so nato preusmerili <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">na </ins>zdravljenje diabetične retinopatije.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Respiratoni sincicijski virus (RSV) ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Respiratoni sincicijski virus (RSV) ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Podobno je zdravilo z minimalno spremenjeno RNAi proti respiratoni sincicijski virusni mRNA, ki omogoča izražanje kapsidnega proteina. RSV je eno verižni RNA virus iz družine paramyxoviridae, ki povzroča infekcijo dihalnih poti ljudi vseh starosti. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Poiskus </del>z dvojno placebo kontrolo je v fazi 2. Zdravilo so dnevno dajali pacientom preko pršila za nos 2 dni pred in 3 dni po okužbi. Opazili so 38% izboljšanje.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Podobno je zdravilo z minimalno spremenjeno RNAi proti respiratoni sincicijski virusni mRNA, ki omogoča izražanje kapsidnega proteina. RSV je eno verižni RNA virus iz družine paramyxoviridae, ki povzroča infekcijo dihalnih poti ljudi vseh starosti. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Poizkus </ins>z dvojno placebo kontrolo je v fazi 2. Zdravilo so dnevno dajali pacientom preko pršila za nos 2 dni pred in 3 dni po okužbi. Opazili so 38% izboljšanje.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Prirojena motnja keratina (PC) ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Prirojena motnja keratina (PC) ==</div></td></tr>
</table>MajaRemskarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Klini%C4%8Dni_preizkusi_z_u%C4%8Dinkovinami_na_osnovi_RNAi&diff=7017&oldid=prevMajaRemskar at 19:40, 2 April 20122012-04-02T19:40:17Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 19:40, 2 April 2012</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Starostne degeneracije makule (AMD) ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Starostne degeneracije makule (AMD) ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prvo in najuspešneje zdravljenje z RNAi se je uporabilo za preprečevanje starostne degeneracije makule. Tu RNAi deluje na vaskularni endotermski rastni faktor. Rasni faktorji so proteini, ki pospešujejo celično rast, diferenciacijo in kronična vnetja. Vežejo se na svoje receptorje na površini celice. To povzroči dimerizacijo receptorjev kar sproži tirozinsko kinazno , ki pospeši kaskadne reakcije. Posledica teh so proliferacijo endotelijskih celic in neovaskularizacijo, pa tudi povečano žilno permeabilnost. Pri bolezni AMD WEGF mutira tako je tirozinska kaskada stalno aktivna. Žile in krvna telesa postanejo neobičajne iz njih prične izpuščati tekočina, kar povzroči odstop rumene pege in njeno nabreklost. Zato oboleli izgubi vid. Zdravljenje AMD z RNAi je prestalo klinično fazo 1 in fazo 2 . Problem pri drugih delovanjih RNAi je predvsem dostava lete v želene celice. Tu pa so uporabili najlažji način dostave gole RNAi saj so jo enostavno vbrizgali v bližino ciljnih celic se pravi v oko . Ni še jasno zakaj to pri nekaterih celicah kot so očesne, pljučne in centralno živčne sistemske in druge celice lahko storim in zakaj pri drugih tega nemoremo. Te celice same spustijo siRNA v citoplazmo, kjer RNAi sistem deluje<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">.</del>. Pacientu injeciramo siRNA v slani fiziološki razstopini ali drugi pomožni snovi kot so 5% dextroze direktno v oko. Pri raziskavi so injeciranli eno dozo zdravila od 100-1600mikrog. To so AMDpacienti dobro prenesli pa tudi nobena doza ni bila toksična. Po 2 tednih so rezultati pokazali, da so bile najbolj učinkovite manjše doze. Tretjo fazo preiskušanja so raziskovalci prekinili saj so ugotovil,i da preizkušanje v fazi 2 ni potekalo v smer, ki so si jo zadali. Kljub temu da podjetje ni zaznalo sistemskih varnostnih napak in da zdravljenje ni škodilo očesu so leta2009 zdravilo umaknili iz preizkušanja. Poleg tega so pri poiskusih za simptom horoidalna neovaskularizacija ugotovili, da zdravilo ne deluje preko utišanja genov temveč po drugi poti, ki lahko povzroči angiogenezo ki se je izkazala za škodljivo. To pa niso ugotovili pri drugih poiskusih z RNAi. Zato je zdravljenje AMD z RNAi še vprašljivo. Razvoj so nato preusmerili za zdravljenje diabetične retinopatije.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prvo in najuspešneje zdravljenje z RNAi se je uporabilo za preprečevanje starostne degeneracije makule. Tu RNAi deluje na vaskularni endotermski rastni faktor. Rasni faktorji so proteini, ki pospešujejo celično rast, diferenciacijo in kronična vnetja. Vežejo se na svoje receptorje na površini celice. To povzroči dimerizacijo receptorjev kar sproži tirozinsko kinazno , ki pospeši kaskadne reakcije. Posledica teh so proliferacijo endotelijskih celic in neovaskularizacijo, pa tudi povečano žilno permeabilnost. Pri bolezni AMD WEGF mutira tako je tirozinska kaskada stalno aktivna. Žile in krvna telesa postanejo neobičajne iz njih prične izpuščati tekočina, kar povzroči odstop rumene pege in njeno nabreklost. Zato oboleli izgubi vid. Zdravljenje AMD z RNAi je prestalo klinično fazo 1 in fazo 2 . Problem pri drugih delovanjih RNAi je predvsem dostava lete v želene celice. Tu pa so uporabili najlažji način dostave gole RNAi saj so jo enostavno vbrizgali v bližino ciljnih celic se pravi v oko . Ni še jasno zakaj to pri nekaterih celicah kot so očesne, pljučne in centralno živčne sistemske in druge celice lahko storim in zakaj pri drugih tega nemoremo. Te celice same spustijo siRNA v citoplazmo, kjer RNAi sistem deluje. Pacientu injeciramo siRNA v slani fiziološki razstopini ali drugi pomožni snovi kot so 5% dextroze direktno v oko. Pri raziskavi so injeciranli eno dozo zdravila od 100-1600mikrog. To so AMDpacienti dobro prenesli pa tudi nobena doza ni bila toksična. Po 2 tednih so rezultati pokazali, da so bile najbolj učinkovite manjše doze. Tretjo fazo preiskušanja so raziskovalci prekinili saj so ugotovil,i da preizkušanje v fazi 2 ni potekalo v smer, ki so si jo zadali. Kljub temu da podjetje ni zaznalo sistemskih varnostnih napak in da zdravljenje ni škodilo očesu so leta2009 zdravilo umaknili iz preizkušanja. Poleg tega so pri poiskusih za simptom horoidalna neovaskularizacija ugotovili, da zdravilo ne deluje preko utišanja genov temveč po drugi poti, ki lahko povzroči angiogenezo ki se je izkazala za škodljivo. To pa niso ugotovili pri drugih poiskusih z RNAi. Zato je zdravljenje AMD z RNAi še vprašljivo. Razvoj so nato preusmerili za zdravljenje diabetične retinopatije.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Respiratoni sincicijski virus (RSV) ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Respiratoni sincicijski virus (RSV) ==</div></td></tr>
</table>MajaRemskarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Klini%C4%8Dni_preizkusi_z_u%C4%8Dinkovinami_na_osnovi_RNAi&diff=6970&oldid=prevMonika Škrjanc at 15:53, 2 April 20122012-04-02T15:53:04Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 15:53, 2 April 2012</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l32">Line 32:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 32:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Viri ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Viri ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[1] Olson, S. D. et al. Examination of mesenchymal stem cell-mediated RNAi transfer to Huntington's disease affected neuronal cells for reduction of huntingtin. Molecular and Cellular Neuroscience, 2012, letn. 49, št. 3, str. 271-281</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[1] Olson, S. D. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>et al<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>. Examination of mesenchymal stem cell-mediated RNAi transfer to Huntington's disease affected neuronal cells for reduction of huntingtin. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>Molecular and Cellular Neuroscience<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>, 2012, letn. 49, št. 3, str. 271-281</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[2] Uprichard, S. L. The therapeutic potential of RNA interference. FEBS Letters, 2005, letn. 579, št. 26, str. 5996–6007</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[2] Uprichard, S. L. The therapeutic potential of RNA interference. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>FEBS Letters<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>, 2005, letn. 579, št. 26, str. 5996–6007</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[3] Zhou J., Rossi JJ. Current progress in the development of RNAi-based therapeutics for HIV-1. Gene Therapy, 2011, letn. 18, str. 1134-1138</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[3] Zhou J., Rossi JJ. Current progress in the development of RNAi-based therapeutics for HIV-1. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>Gene Therapy<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>, 2011, letn. 18, str. 1134-1138</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[4] Yanchun, Li et al. Silencing IL-23 expression by a small hairpin RNA protects against asthma in mice. Experimental and molecular medicine, 2011, letn. 43, št. 4, str. 197-204 </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[4] Yanchun, Li <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>et al<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>. Silencing IL-23 expression by a small hairpin RNA protects against asthma in mice. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>Experimental and molecular medicine<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>, 2011, letn. 43, št. 4, str. 197-204 </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[5] http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Huntingtonova_bolezen</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[5] http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Huntingtonova_bolezen</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[6] Tiemann, K., Rossi, J.J. RNAi-based therapeutics–current status, challenges and prospects. EMBO Molecular Medicine, 2009, letn. 1, str. 142-151</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[6] Tiemann, K., Rossi, J.J. RNAi-based therapeutics–current status, challenges and prospects.<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">'' </ins>EMBO Molecular Medicine<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>, 2009, letn. 1, str. 142-151</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[7] Aliabadi, H. M. et al. Supramolecular assemblies in functional siRNA delivery: Where do we stand? Biomaterials, 2012, letn. 33, št. 8, str. 2546–2569</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[7] Aliabadi, H. M. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>et al<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>. Supramolecular assemblies in functional siRNA delivery: Where do we stand? <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>Biomaterials<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>, 2012, letn. 33, št. 8, str. 2546–2569</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Category:SEM]] [[Category:BMB]]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Category:SEM]] [[Category:BMB]]</div></td></tr>
</table>Monika Škrjanchttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Klini%C4%8Dni_preizkusi_z_u%C4%8Dinkovinami_na_osnovi_RNAi&diff=6962&oldid=prevMonika Škrjanc at 15:41, 2 April 20122012-04-02T15:41:57Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 15:41, 2 April 2012</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l32">Line 32:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 32:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Viri ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Viri ==</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[1] Olson, S. D. et al. Examination of mesenchymal stem cell-mediated RNAi transfer to Huntington's disease affected neuronal cells for reduction of huntingtin. Molecular and Cellular Neuroscience, 2012, letn. 49, št. 3, str. 271-281</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[2] Uprichard, S. L. The therapeutic potential of RNA interference. FEBS Letters, 2005, letn. 579, št. 26, str. 5996–6007</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[3] Zhou J., Rossi JJ. Current progress in the development of RNAi-based therapeutics for HIV-1. Gene Therapy, 2011, letn. 18, str. 1134-1138</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[4] Yanchun, Li et al. Silencing IL-23 expression by a small hairpin RNA protects against asthma in mice. Experimental and molecular medicine, 2011, letn. 43, št. 4, str. 197-204 </ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[5] http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Huntingtonova_bolezen</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[6] Tiemann, K., Rossi, J.J. RNAi-based therapeutics–current status, challenges and prospects. EMBO Molecular Medicine, 2009, letn. 1, str. 142-151</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[7] Aliabadi, H. M. et al. Supramolecular assemblies in functional siRNA delivery: Where do we stand? Biomaterials, 2012, letn. 33, št. 8, str. 2546–2569</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Category:SEM]] [[Category:BMB]]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Category:SEM]] [[Category:BMB]]</div></td></tr>
</table>Monika Škrjanc