Kolagen (I) - Revision history

MDolinar at 07:28, 2 September 2010

2010-09-02T07:28:56Z

← Older revision		Revision as of 07:28, 2 September 2010
Line 1:		Line 1:
	Kolagen je najbolj zastopan in glavni strukturni protein v telesu, saj predstavlja več kot 90% suhe mase ~~ekstracelularnega~~ matriksa ~~tkivov~~ in organov. Prisoten je v ~~vezeh~~, kosteh, koži in v krvnih žilah. V koži je kar 80% kolagena, zato je tudi najbolj ~~vpliven pri prožnosti~~ in ~~elastičnosti~~ kože. Ojačuje krvne žile in ima pomembno vlogo pri razvoju tkiva. V ~~kristalni~~ obliki se nahaja v roženici in ~~očesnih lečah~~. Uporablja se pri plastični kirurgiji in pri zdravljenju opeklin ~~v krvnih žilah~~. Pri nastajanju kolagena so zelo pomembne majhne ~~molekule, t.i. kondrociti~~, saj proizvajajo encime, ki razgrajujejo kolagen in tako ~~omogočajo prosta mesta~~ za ~~nov kolagen~~. Kolageni so zgrajeni iz aminokislin (35% ~~Gly~~, 11% ~~Ala~~, 21% ~~Pro~~ in 4-Hyp~~). Pri sesalcih je kolagen zgrajen iz 30 različnih polipeptidnih verig~~. Tkiva so zgrajena iz različnih tipov kolagenov, toda en tip kolagena vedno prevladuje. Danes je znanih okrog 20 kolagenskih tipov. Poznamo kolagene, ki tvorijo vlakna ( I, II, III, V, XI) in kolagene, ki ne tvorijo vlaken (IV, VI, VII, VIII, IX, X, XII). Tisti, ki tvorijo vlakna imajo dolge trojne vijačnice, za ostale kolagene pa je značilno, da so heterogeni. [http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full ~~kolagen~~ (I)] je najbolj zastopan kolagen v tkivih, zato je tudi izolacija tega proteina najlažja. Zgrajen je iz dveh alfa1(I) ~~verig~~ ter iz ene alfa2(I) ~~verige~~. Vsaka veriga pa ima okrog 1500 [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Aminokisline_in_proteini aminokislin]. Dolga vlakna kolagena(I) v ~~vezeh povezujejo~~ mišice ~~h kostem~~ in lahko prenesejo ogromne sile, imajo tudi zelo veliko natezno trdnost, zato so ~~vezi~~ lahko iztegnjene.		Kolagen je najbolj zastopan in glavni strukturni protein v telesu, saj predstavlja več kot 90 % suhe mase zunajceličnega matriksa tkiv in organov. Prisoten je v kitah, kosteh, koži in v krvnih žilah. V koži je kar 80 % kolagena, zato tudi najbolj vpliva na prožnost in elastičnost kože. Ojačuje krvne žile in ima pomembno vlogo pri razvoju tkiva. V trdni obliki se nahaja v roženici in očesni leči. Uporablja se pri plastični kirurgiji in pri zdravljenju opeklin. Pri nastajanju kolagena so zelo pomembne majhne celice - hondrociti, saj proizvajajo encime, ki razgrajujejo kolagen in tako ustvarjajo prostor za sintezo novega.

			Kolageni so zgrajeni iz aminokislin, pri čemer so značilni ostanki Gly (35 %), Ala (11 %), Pro (21 %) in 4-Hyp. Tkiva so zgrajena iz različnih tipov kolagenov, toda en tip kolagena vedno prevladuje. Danes je znanih okrog 20 kolagenskih tipov. Poznamo kolagene, ki tvorijo vlakna ( I, II, III, V, XI) in kolagene, ki ne tvorijo vlaken (IV, VI, VII, VIII, IX, X, XII). Tisti, ki tvorijo vlakna imajo dolge trojne vijačnice, za ostale kolagene pa je značilno, da so heterogeni. [http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full]

			Kolagen (I)] je najbolj zastopan kolagen v tkivih, zato je tudi izolacija tega proteina najlažja. Zgrajen je iz dveh verig alfa1(I) ter iz ene verige alfa2(I). Vsaka veriga ima okrog 1500 aminokislinskih ostankov [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Aminokisline_in_proteini aminokislin]. Dolga vlakna kolagena(I) v kitah pritrjajo mišice na kosti in lahko prenesejo ogromne sile; imajo tudi zelo veliko natezno trdnost, zato so kite lahko iztegnjene.


Line 8:		Line 12:
	Literatura:		Literatura:

	Tissue engineering. Clemens van Blitterswijk. 1st edition. Canada : Academic Press is an imprint of Elsevier, 2008. 740 s. ISBN 978-0-12-370869-4.		* Tissue engineering. Clemens van Blitterswijk. 1st edition. Canada : Academic Press is an imprint of Elsevier, 2008. 740 s. ISBN 978-0-12-370869-4.

	STEVENS, Lewis. Avian biochmistry and molecular biology. United Kingdom : Cambridge university press, 1996. 272 s. ISBN 0-521-61211.		* STEVENS, Lewis. Avian biochmistry and molecular biology. United Kingdom : Cambridge university press, 1996. 272 s. ISBN 0-521-61211.

	HAMES, B.D., HOOPER, N.M. Instant notes : Biochemistry. 2nd edition. United Kingdom : BIOS Scientific Publishers Ltd, 2000. 422 s. ISBN 1-85996-142-8.		* HAMES, B.D., HOOPER, N.M. Instant notes : Biochemistry. 2nd edition. United Kingdom : BIOS Scientific Publishers Ltd, 2000. 422 s. ISBN 1-85996-142-8.

	LODISH, Harvey, et al. Molecular cell biology. 6th edition. USA : W. H. Rfeeman and Company, 2007. 1150 s. ISBN 9781429203142.		* LODISH, Harvey, et al. Molecular cell biology. 6th edition. USA : W. H. Rfeeman and Company, 2007. 1150 s. ISBN 9781429203142.

	Peter Stušek. 2006 . Biologija človeka. Ljubljana: DZS		* Peter Stušek. 2006 . Biologija človeka. Ljubljana: DZS


Line 22:		Line 26:

	1. Članek, ki je objavljen v reviji PNAS - Defining the domains of type I collagen involved in heparin- binding and endothelial tube formation:		1. Članek, ki je objavljen v reviji PNAS - Defining the domains of type I collagen involved in heparin- binding and endothelial tube formation:
			[http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full]

	http://~~www~~.~~pnas~~.~~org~~/~~content~~/~~95/13/7275.full~~		2. Opis aminokislin (in beljakovin) v spletnem iskalniku wikia science:
			[http://novebiologije.wikia.com/wiki/Aminokisline_in_proteini]

	~~2. Opis aminokislin (in beljakovin) v spletnem iskalniku wikia science:~~

	~~http://novebiologije.wikia.com/wiki/Aminokisline_in_proteini~~

	[[Category:LEX]]		[[Category:LEX]]

Tanja at 08:37, 7 January 2010

2010-01-07T08:37:39Z

← Older revision		Revision as of 08:37, 7 January 2010
Line 1:		Line 1:
	~~KOLAGEN (I)~~

	Kolagen je najbolj zastopan in glavni strukturni protein v telesu, saj predstavlja več kot 90% suhe mase ekstracelularnega matriksa tkivov in organov. Prisoten je v vezeh, kosteh, koži in v krvnih žilah. V koži je kar 80% kolagena, zato je tudi najbolj vpliven pri prožnosti in elastičnosti kože. Ojačuje krvne žile in ima pomembno vlogo pri razvoju tkiva. V kristalni obliki se nahaja v roženici in očesnih lečah. Uporablja se pri plastični kirurgiji in pri zdravljenju opeklin v krvnih žilah. Pri nastajanju kolagena so zelo pomembne majhne molekule, t.i. kondrociti, saj proizvajajo encime, ki razgrajujejo kolagen in tako omogočajo prosta mesta za nov kolagen. Kolageni so zgrajeni iz aminokislin (35% Gly, 11% Ala, 21% Pro in 4-Hyp). Pri sesalcih je kolagen zgrajen iz 30 različnih polipeptidnih verig. Tkiva so zgrajena iz različnih tipov kolagenov, toda en tip kolagena vedno prevladuje. Danes je znanih okrog 20 kolagenskih tipov. Poznamo kolagene, ki tvorijo vlakna ( I, II, III, V, XI) in kolagene, ki ne tvorijo vlaken (IV, VI, VII, VIII, IX, X, XII). Tisti, ki tvorijo vlakna imajo dolge trojne vijačnice, za ostale kolagene pa je značilno, da so heterogeni. [http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full kolagen (I)] je najbolj zastopan kolagen v tkivih, zato je tudi izolacija tega proteina najlažja. Zgrajen je iz dveh alfa1(I) verig ter iz ene alfa2(I) verige. Vsaka veriga pa ima okrog 1500 [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Aminokisline_in_proteini aminokislin]. Dolga vlakna kolagena(I) v vezeh povezujejo mišice h kostem in lahko prenesejo ogromne sile, imajo tudi zelo veliko natezno trdnost, zato so vezi lahko iztegnjene.		Kolagen je najbolj zastopan in glavni strukturni protein v telesu, saj predstavlja več kot 90% suhe mase ekstracelularnega matriksa tkivov in organov. Prisoten je v vezeh, kosteh, koži in v krvnih žilah. V koži je kar 80% kolagena, zato je tudi najbolj vpliven pri prožnosti in elastičnosti kože. Ojačuje krvne žile in ima pomembno vlogo pri razvoju tkiva. V kristalni obliki se nahaja v roženici in očesnih lečah. Uporablja se pri plastični kirurgiji in pri zdravljenju opeklin v krvnih žilah. Pri nastajanju kolagena so zelo pomembne majhne molekule, t.i. kondrociti, saj proizvajajo encime, ki razgrajujejo kolagen in tako omogočajo prosta mesta za nov kolagen. Kolageni so zgrajeni iz aminokislin (35% Gly, 11% Ala, 21% Pro in 4-Hyp). Pri sesalcih je kolagen zgrajen iz 30 različnih polipeptidnih verig. Tkiva so zgrajena iz različnih tipov kolagenov, toda en tip kolagena vedno prevladuje. Danes je znanih okrog 20 kolagenskih tipov. Poznamo kolagene, ki tvorijo vlakna ( I, II, III, V, XI) in kolagene, ki ne tvorijo vlaken (IV, VI, VII, VIII, IX, X, XII). Tisti, ki tvorijo vlakna imajo dolge trojne vijačnice, za ostale kolagene pa je značilno, da so heterogeni. [http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full kolagen (I)] je najbolj zastopan kolagen v tkivih, zato je tudi izolacija tega proteina najlažja. Zgrajen je iz dveh alfa1(I) verig ter iz ene alfa2(I) verige. Vsaka veriga pa ima okrog 1500 [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Aminokisline_in_proteini aminokislin]. Dolga vlakna kolagena(I) v vezeh povezujejo mišice h kostem in lahko prenesejo ogromne sile, imajo tudi zelo veliko natezno trdnost, zato so vezi lahko iztegnjene.

Tanja: User talk:Tanja moved to Kolagen (I)

2010-01-07T08:37:18Z

User talk:Tanja moved to Kolagen (I)

← Older revision	Revision as of 08:37, 7 January 2010
(No difference)

Tanja at 08:35, 7 January 2010

2010-01-07T08:35:00Z

← Older revision		Revision as of 08:35, 7 January 2010
Line 4:		Line 4:


	~~http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full~~

Tanja at 08:34, 7 January 2010

2010-01-07T08:34:47Z

← Older revision		Revision as of 08:34, 7 January 2010
Line 28:		Line 28:
	http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full		http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full

	2.		2. Opis aminokislin (in beljakovin) v spletnem iskalniku wikia science:

			http://novebiologije.wikia.com/wiki/Aminokisline_in_proteini

	[[Category:LEX]]		[[Category:LEX]]

Tanja at 08:32, 7 January 2010

2010-01-07T08:32:37Z

← Older revision		Revision as of 08:32, 7 January 2010
Line 24:		Line 24:
	DODATNA POVEZAVA NA SPLET:		DODATNA POVEZAVA NA SPLET:

	1.		1. Članek, ki je objavljen v reviji PNAS - Defining the domains of type I collagen involved in heparin- binding and endothelial tube formation:

			http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full

			2.


	[[Category:LEX]]		[[Category:LEX]]

Tanja at 08:30, 7 January 2010

2010-01-07T08:30:23Z

← Older revision		Revision as of 08:30, 7 January 2010
Line 20:		Line 20:

	Peter Stušek. 2006 . Biologija človeka. Ljubljana: DZS		Peter Stušek. 2006 . Biologija človeka. Ljubljana: DZS


			DODATNA POVEZAVA NA SPLET:

			1.




	[[Category:LEX]]		[[Category:LEX]]

Tanja at 08:28, 7 January 2010

2010-01-07T08:28:22Z

← Older revision		Revision as of 08:28, 7 January 2010
Line 1:		Line 1:
	KOLAGEN (I)		KOLAGEN (I)

	Kolagen je najbolj zastopan in glavni strukturni protein v telesu, saj predstavlja več kot 90% suhe mase ekstracelularnega matriksa tkivov in organov. Prisoten je v vezeh, kosteh, koži in v krvnih žilah. V koži je kar 80% kolagena, zato je tudi najbolj vpliven pri prožnosti in elastičnosti kože. Ojačuje krvne žile in ima pomembno vlogo pri razvoju tkiva. V kristalni obliki se nahaja v roženici in očesnih lečah. Uporablja se pri plastični kirurgiji in pri zdravljenju opeklin v krvnih žilah. Pri nastajanju kolagena so zelo pomembne majhne molekule, t.i. kondrociti, saj proizvajajo encime, ki razgrajujejo kolagen in tako omogočajo prosta mesta za nov kolagen. Kolageni so zgrajeni iz aminokislin (35% Gly, 11% Ala, 21% Pro in 4-Hyp). Pri sesalcih je kolagen zgrajen iz 30 različnih polipeptidnih verig. Tkiva so zgrajena iz različnih tipov kolagenov, toda en tip kolagena vedno prevladuje. Danes je znanih okrog 20 kolagenskih tipov. Poznamo kolagene, ki tvorijo vlakna ( I, II, III, V, XI) in kolagene, ki ne tvorijo vlaken (IV, VI, VII, VIII, IX, X, XII). Tisti, ki tvorijo vlakna imajo dolge trojne vijačnice, za ostale kolagene pa je značilno, da so heterogeni. [http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full kolagen (I)] je najbolj zastopan kolagen v tkivih, zato je tudi izolacija tega proteina najlažja. Zgrajen je iz dveh alfa1(I) verig ter iz ene alfa2(I) verige. Vsaka veriga pa ima okrog 1500 aminokislin. Dolga vlakna kolagena(I) v vezeh povezujejo mišice h kostem in lahko prenesejo ogromne sile, imajo tudi zelo veliko natezno trdnost, zato so vezi lahko iztegnjene.		Kolagen je najbolj zastopan in glavni strukturni protein v telesu, saj predstavlja več kot 90% suhe mase ekstracelularnega matriksa tkivov in organov. Prisoten je v vezeh, kosteh, koži in v krvnih žilah. V koži je kar 80% kolagena, zato je tudi najbolj vpliven pri prožnosti in elastičnosti kože. Ojačuje krvne žile in ima pomembno vlogo pri razvoju tkiva. V kristalni obliki se nahaja v roženici in očesnih lečah. Uporablja se pri plastični kirurgiji in pri zdravljenju opeklin v krvnih žilah. Pri nastajanju kolagena so zelo pomembne majhne molekule, t.i. kondrociti, saj proizvajajo encime, ki razgrajujejo kolagen in tako omogočajo prosta mesta za nov kolagen. Kolageni so zgrajeni iz aminokislin (35% Gly, 11% Ala, 21% Pro in 4-Hyp). Pri sesalcih je kolagen zgrajen iz 30 različnih polipeptidnih verig. Tkiva so zgrajena iz različnih tipov kolagenov, toda en tip kolagena vedno prevladuje. Danes je znanih okrog 20 kolagenskih tipov. Poznamo kolagene, ki tvorijo vlakna ( I, II, III, V, XI) in kolagene, ki ne tvorijo vlaken (IV, VI, VII, VIII, IX, X, XII). Tisti, ki tvorijo vlakna imajo dolge trojne vijačnice, za ostale kolagene pa je značilno, da so heterogeni. [http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full kolagen (I)] je najbolj zastopan kolagen v tkivih, zato je tudi izolacija tega proteina najlažja. Zgrajen je iz dveh alfa1(I) verig ter iz ene alfa2(I) verige. Vsaka veriga pa ima okrog 1500 [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Aminokisline_in_proteini aminokislin]. Dolga vlakna kolagena(I) v vezeh povezujejo mišice h kostem in lahko prenesejo ogromne sile, imajo tudi zelo veliko natezno trdnost, zato so vezi lahko iztegnjene.

Tanja at 08:24, 7 January 2010

2010-01-07T08:24:28Z

← Older revision		Revision as of 08:24, 7 January 2010
Line 1:		Line 1:
	KOLAGEN (I)		KOLAGEN (I)

	Kolagen je najbolj zastopan in glavni strukturni protein v telesu, saj predstavlja več kot 90% suhe mase ekstracelularnega matriksa tkivov in organov. Prisoten je v vezeh, kosteh, koži in v krvnih žilah. V koži je kar 80% kolagena, zato je tudi najbolj vpliven pri prožnosti in elastičnosti kože. Ojačuje krvne žile in ima pomembno vlogo pri razvoju tkiva. V kristalni obliki se nahaja v roženici in očesnih lečah. Uporablja se pri plastični kirurgiji in pri zdravljenju opeklin v krvnih žilah. Pri nastajanju kolagena so zelo pomembne majhne molekule, t.i. kondrociti, saj proizvajajo encime, ki razgrajujejo kolagen in tako omogočajo prosta mesta za nov kolagen. Kolageni so zgrajeni iz aminokislin (35% Gly, 11% Ala, 21% Pro in 4-Hyp). Pri sesalcih je kolagen zgrajen iz 30 različnih polipeptidnih verig. Tkiva so zgrajena iz različnih tipov kolagenov, toda en tip kolagena vedno prevladuje. Danes je znanih okrog 20 kolagenskih tipov. Poznamo kolagene, ki tvorijo vlakna ( I, II, III, V, XI) in kolagene, ki ne tvorijo vlaken (IV, VI, VII, VIII, IX, X, XII). Tisti, ki tvorijo vlakna imajo dolge trojne vijačnice, za ostale kolagene pa je značilno, da so heterogeni. ~~Kolagen~~(I) je najbolj zastopan kolagen v tkivih, zato je tudi izolacija tega proteina najlažja. Zgrajen je iz dveh alfa1(I) verig ter iz ene alfa2(I) verige. Vsaka veriga pa ima okrog 1500 aminokislin. Dolga vlakna kolagena(I) v vezeh povezujejo mišice h kostem in lahko prenesejo ogromne sile, imajo tudi zelo veliko natezno trdnost, zato so vezi lahko iztegnjene.		Kolagen je najbolj zastopan in glavni strukturni protein v telesu, saj predstavlja več kot 90% suhe mase ekstracelularnega matriksa tkivov in organov. Prisoten je v vezeh, kosteh, koži in v krvnih žilah. V koži je kar 80% kolagena, zato je tudi najbolj vpliven pri prožnosti in elastičnosti kože. Ojačuje krvne žile in ima pomembno vlogo pri razvoju tkiva. V kristalni obliki se nahaja v roženici in očesnih lečah. Uporablja se pri plastični kirurgiji in pri zdravljenju opeklin v krvnih žilah. Pri nastajanju kolagena so zelo pomembne majhne molekule, t.i. kondrociti, saj proizvajajo encime, ki razgrajujejo kolagen in tako omogočajo prosta mesta za nov kolagen. Kolageni so zgrajeni iz aminokislin (35% Gly, 11% Ala, 21% Pro in 4-Hyp). Pri sesalcih je kolagen zgrajen iz 30 različnih polipeptidnih verig. Tkiva so zgrajena iz različnih tipov kolagenov, toda en tip kolagena vedno prevladuje. Danes je znanih okrog 20 kolagenskih tipov. Poznamo kolagene, ki tvorijo vlakna ( I, II, III, V, XI) in kolagene, ki ne tvorijo vlaken (IV, VI, VII, VIII, IX, X, XII). Tisti, ki tvorijo vlakna imajo dolge trojne vijačnice, za ostale kolagene pa je značilno, da so heterogeni. [http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full kolagen (I)] je najbolj zastopan kolagen v tkivih, zato je tudi izolacija tega proteina najlažja. Zgrajen je iz dveh alfa1(I) verig ter iz ene alfa2(I) verige. Vsaka veriga pa ima okrog 1500 aminokislin. Dolga vlakna kolagena(I) v vezeh povezujejo mišice h kostem in lahko prenesejo ogromne sile, imajo tudi zelo veliko natezno trdnost, zato so vezi lahko iztegnjene.

Tanja at 08:18, 7 January 2010

2010-01-07T08:18:34Z

← Older revision		Revision as of 08:18, 7 January 2010
Line 7:		Line 7:


	VIRI:		VIRI

			Literatura:

	Tissue engineering. Clemens van Blitterswijk. 1st edition. Canada : Academic Press is an imprint of Elsevier, 2008. 740 s. ISBN 978-0-12-370869-4.		Tissue engineering. Clemens van Blitterswijk. 1st edition. Canada : Academic Press is an imprint of Elsevier, 2008. 740 s. ISBN 978-0-12-370869-4.