https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Laktoferin
Laktoferin - Revision history
2026-06-24T12:13:56Z
Revision history for this page on the wiki
MediaWiki 1.45.3
https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Laktoferin&diff=8003&oldid=prev
MDolinar at 09:41, 6 May 2013
2013-05-06T09:41:47Z
<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 09:41, 6 May 2013</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l4">Line 4:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 4:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Poleg železa, laktoferin veže tudi lipopolisaharide, glikoaminoglikane, DNA ter druge kovine kot so Al<sup>3+</sup>, Ga<sup>3+</sup>, Mn<sup>3+</sup>, Co<sup>3+</sup>, Cu<sup>2+</sup>, Zn<sup>2+</sup>.<sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup></div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Poleg železa, laktoferin veže tudi lipopolisaharide, glikoaminoglikane, DNA ter druge kovine kot so Al<sup>3+</sup>, Ga<sup>3+</sup>, Mn<sup>3+</sup>, Co<sup>3+</sup>, Cu<sup>2+</sup>, Zn<sup>2+</sup>.<sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Izoelektrična točka laktoferina je 8,7. V človeškem mleku sta dva poli-N-acetil-laktozaminska glikana, ki vsebujeta [[N-acetilnevraminsko kislino]], fukozo in [[galaktoza|galaktozo]]<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Izoelektrična točka laktoferina je 8,7. V človeškem mleku sta dva poli-N-acetil-laktozaminska glikana, ki vsebujeta [[<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">N-acetilnevraminska kislino|</ins>N-acetilnevraminsko kislino]], fukozo in [[galaktoza|galaktozo]]<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Poznane so tri različne izooblike proteina: laktoferin-α, ki veže železove ione<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, ribonukleaza pa ni aktivna </del>ter laktoferin-β in laktoferin- γ, ki pa ne vežeta železa, <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ribonukleaza </del>pa <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">je dejavna</del><sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup>.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Poznane so tri različne izooblike proteina: laktoferin-α, ki veže železove ione <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">in nima [[ribonukleaze|RNazne]] aktivnosti </ins>ter laktoferin-β in laktoferin-γ, ki pa ne vežeta železa, <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">sta </ins>pa <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ribonukleazno aktivni</ins><sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup>.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Je izredno odporen <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">pri proteolitične </del>razgradnji <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">z </del>[[tripsin|tripsinom]] in tripsinskim tipom encimov<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Je izredno odporen <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">proti proteolitični </ins>razgradnji <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">s </ins>[[tripsin|tripsinom]] in tripsinskim tipom encimov<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Receptorje laktoferina najdemo v gastrointestinalnem <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">traku</del>, levkocitih, [[makrofagi]]h, trombocitih in bakterijah<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Receptorje laktoferina najdemo v gastrointestinalnem <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">traktu</ins>, levkocitih, [[makrofagi]]h, trombocitih in bakterijah<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Struktura ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Struktura ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Je <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">enojen </del>polipeptid katerega veriga je sestavljena iz 703 aminokislin, zvitih v dve globularni strukturi. Ti strukturi sta povezani z α-vijačnico. Vsaka struktura sestoji iz dveh domen, ki ustvarita <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">vezavno </del>mesto za železov ion na vsaki posebej<sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup>[http://chemistry.csulb.edu/images/res-mcabee1.jpg (skica strukture)]</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Je polipeptid<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>katerega veriga je sestavljena iz 703 aminokislin, zvitih v dve globularni strukturi. Ti strukturi sta povezani z α-vijačnico. Vsaka struktura sestoji iz dveh domen, ki ustvarita <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ezavno </ins>mesto za železov ion na vsaki posebej<sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup>[http://chemistry.csulb.edu/images/res-mcabee1.jpg (skica strukture)]</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Laktoferin najdemo v dveh oblikah: kot hololaktoferin, ki je nasičen z Fe<sup>3+</sup> ioni, ter kot apolaktoferin, brez vezanih ionov. Molekulska masa prvega znaša okoli 80 kDa, slednjega pa približno 75 kDa<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Laktoferin najdemo v dveh oblikah: kot hololaktoferin, ki je nasičen z Fe<sup>3+</sup> ioni, ter kot apolaktoferin, brez vezanih ionov. Molekulska masa prvega znaša okoli 80 kDa, slednjega pa približno 75 kDa<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td></tr>
</table>
MDolinar
https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Laktoferin&diff=7614&oldid=prev
Ives Hudobivnik at 12:48, 3 January 2013
2013-01-03T12:48:08Z
<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 12:48, 3 January 2013</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l13">Line 13:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 13:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Struktura ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Struktura ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Je enojen polipeptid katerega veriga je sestavljena iz 703 aminokislin, zvitih v dve globularni strukturi. Ti strukturi sta povezani z α-vijačnico. Vsaka struktura sestoji iz dveh domen, ki ustvarita vezavno mesto za železov ion na vsaki <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">strukturi </del>posebej<sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup>[http://chemistry.csulb.edu/images/res-mcabee1.jpg (skica strukture)]</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Je enojen polipeptid katerega veriga je sestavljena iz 703 aminokislin, zvitih v dve globularni strukturi. Ti strukturi sta povezani z α-vijačnico. Vsaka struktura sestoji iz dveh domen, ki ustvarita vezavno mesto za železov ion na vsaki posebej<sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup>[http://chemistry.csulb.edu/images/res-mcabee1.jpg (skica strukture)]</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Laktoferin najdemo v dveh oblikah: kot hololaktoferin, ki je nasičen z Fe<sup>3+</sup> ioni, ter apolaktoferin, brez vezanih ionov. Molekulska masa prvega znaša okoli 80 kDa, slednjega pa približno 75 kDa<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Laktoferin najdemo v dveh oblikah: kot hololaktoferin, ki je nasičen z Fe<sup>3+</sup> ioni, ter <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">kot </ins>apolaktoferin, brez vezanih ionov. Molekulska masa prvega znaša okoli 80 kDa, slednjega pa približno 75 kDa<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Funkcije ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Funkcije ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Laktoferin ima baktericidni učinek, saj preko vgradnje v zunanjo membrano bakterij <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">uničuje bakterije</del>. Preko proteolitične cepitve na N-terminalni regiji nastane derivat laktoferina (laktofericin B), ki uničuje širok spekter bakterij. Deluje tudi na določene vrste gliv (Candida albicans) in virusov. Domnevano je da sodeluje tudi pri presnov železa in deluje kot antikoagulant<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Laktoferin ima baktericidni učinek, saj preko vgradnje v zunanjo membrano bakterij <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">le-te</ins>. Preko proteolitične cepitve na N-terminalni regiji nastane derivat laktoferina (laktofericin B), ki uničuje širok spekter bakterij. Deluje tudi na določene vrste gliv (Candida albicans) in virusov. Domnevano je da sodeluje tudi pri presnov železa in deluje kot antikoagulant<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Na podlagi količine plazemskega laktoferina, ki ga določajo nevtrofilci lahko dokaj natančno <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">tudi </del>diagnosticirajo kronično mieloično [[levkemija|levkemijo]], kronični pankreatitis, cistično fibrozo, septikemijo, kongenitalno aplazijo, shizofrenijo, vnetje sklepov (artritis) in degeneracijo hrustanca, psoriazo ter revmatoidni artritis<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Na podlagi količine plazemskega laktoferina, ki ga določajo nevtrofilci lahko dokaj natančno diagnosticirajo kronično mieloično [[levkemija|levkemijo]], kronični pankreatitis, cistično fibrozo, septikemijo, kongenitalno aplazijo, shizofrenijo, vnetje sklepov (artritis) in degeneracijo hrustanca, psoriazo ter revmatoidni artritis<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Viri ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Viri ==</div></td></tr>
</table>
Ives Hudobivnik
https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Laktoferin&diff=7597&oldid=prev
Ives Hudobivnik at 19:49, 2 January 2013
2013-01-02T19:49:37Z
<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 19:49, 2 January 2013</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l4">Line 4:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 4:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Poleg železa, laktoferin veže tudi lipopolisaharide, glikoaminoglikane, DNA ter druge kovine kot so Al<sup>3+</sup>, Ga<sup>3+</sup>, Mn<sup>3+</sup>, Co<sup>3+</sup>, Cu<sup>2+</sup>, Zn<sup>2+</sup>.<sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup></div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Poleg železa, laktoferin veže tudi lipopolisaharide, glikoaminoglikane, DNA ter druge kovine kot so Al<sup>3+</sup>, Ga<sup>3+</sup>, Mn<sup>3+</sup>, Co<sup>3+</sup>, Cu<sup>2+</sup>, Zn<sup>2+</sup>.<sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Izoelektrična točka laktoferina je 8,7. V človeškem mleku dva poli-N-acetil-laktozaminska glikana, ki vsebujeta [[N-acetilnevraminsko kislino]], fukozo in [[galaktoza|galaktozo]]<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Izoelektrična točka laktoferina je 8,7. V človeškem mleku <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">sta </ins>dva poli-N-acetil-laktozaminska glikana, ki vsebujeta [[N-acetilnevraminsko kislino]], fukozo in [[galaktoza|galaktozo]]<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Poznane so tri različne izooblike proteina: laktoferin-α, ki veže železove ione, ribonukleaza pa ni aktivna ter laktoferin-β in laktoferin- γ, ki pa ne vežeta železa, ribonukleaza pa je dejavna<sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup>.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Poznane so tri različne izooblike proteina: laktoferin-α, ki veže železove ione, ribonukleaza pa ni aktivna ter laktoferin-β in laktoferin- γ, ki pa ne vežeta železa, ribonukleaza pa je dejavna<sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup>.</div></td></tr>
</table>
Ives Hudobivnik
https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Laktoferin&diff=7596&oldid=prev
Ives Hudobivnik at 19:47, 2 January 2013
2013-01-02T19:47:37Z
<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 19:47, 2 January 2013</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l21">Line 21:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 21:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Laktoferin ima baktericidni učinek, saj preko vgradnje v zunanjo membrano bakterij uničuje bakterije. Preko proteolitične cepitve na N-terminalni regiji nastane derivat laktoferina (laktofericin B), ki uničuje širok spekter bakterij. Deluje tudi na določene vrste gliv (Candida albicans) in virusov. Domnevano je da sodeluje tudi pri presnov železa in deluje kot antikoagulant<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Laktoferin ima baktericidni učinek, saj preko vgradnje v zunanjo membrano bakterij uničuje bakterije. Preko proteolitične cepitve na N-terminalni regiji nastane derivat laktoferina (laktofericin B), ki uničuje širok spekter bakterij. Deluje tudi na določene vrste gliv (Candida albicans) in virusov. Domnevano je da sodeluje tudi pri presnov železa in deluje kot antikoagulant<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Na podlagi količine plazemskega laktoferina, ki ga določajo nevtrofilci lahko dokaj natančno tudi diagnosticirajo kronično mieloično [[levkemija|levkemijo]], kronični pankreatitis, cistično fibrozo, septikemijo, kongenitalno aplazijo, shizofrenijo, vnetje sklepov (artritis) in degeneracijo hrustanca, psoriazo ter revmatoidni artritis<sup>[[laktoferin#Viri|[]]]</sup>.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Na podlagi količine plazemskega laktoferina, ki ga določajo nevtrofilci lahko dokaj natančno tudi diagnosticirajo kronično mieloično [[levkemija|levkemijo]], kronični pankreatitis, cistično fibrozo, septikemijo, kongenitalno aplazijo, shizofrenijo, vnetje sklepov (artritis) in degeneracijo hrustanca, psoriazo ter revmatoidni artritis<sup>[[laktoferin#Viri|[<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">2</ins>]]]</sup>.</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Viri ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Viri ==</div></td></tr>
</table>
Ives Hudobivnik
https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Laktoferin&diff=7595&oldid=prev
Ives Hudobivnik: New page: '''Laktoferin''', znan tudi kot '''laktotransferin''', je glikoprotein, del družine transferinov, torej proteinov sposobnih vezave in prenosa Fe<sup>3+</sup><sup>[1]</...
2013-01-02T19:44:30Z
<p>New page: '''Laktoferin''', znan tudi kot '''laktotransferin''', je glikoprotein, del družine transferinov, torej proteinov sposobnih vezave in prenosa Fe<sup>3+</sup><sup><a href="/index.php?title=Laktoferin#Viri" title="Laktoferin">[1</a>]</...</p>
<p><b>New page</b></p><div>'''Laktoferin''', znan tudi kot '''laktotransferin''', je glikoprotein, del družine transferinov, torej proteinov sposobnih vezave in prenosa Fe<sup>3+</sup><sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup>. Je del nespecifične imunosti sluznice<sup>[[laktoferin#Viri|[3]]]</sup>.<br />
<br />
Visoko vsebnost laktoferina najdemo v mleku in mlezivu oz. kolostrumu, poleg tega pa je prisoten tudi v izločkih sluznic kot so solze, slina, žolč, sok trebušne slinavke, izločkih tankega črevesja ter izločkih nosu<sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup>.<br />
<br />
Poleg železa, laktoferin veže tudi lipopolisaharide, glikoaminoglikane, DNA ter druge kovine kot so Al<sup>3+</sup>, Ga<sup>3+</sup>, Mn<sup>3+</sup>, Co<sup>3+</sup>, Cu<sup>2+</sup>, Zn<sup>2+</sup>.<sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup><br />
Izoelektrična točka laktoferina je 8,7. V človeškem mleku dva poli-N-acetil-laktozaminska glikana, ki vsebujeta [[N-acetilnevraminsko kislino]], fukozo in [[galaktoza|galaktozo]]<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.<br />
<br />
Poznane so tri različne izooblike proteina: laktoferin-α, ki veže železove ione, ribonukleaza pa ni aktivna ter laktoferin-β in laktoferin- γ, ki pa ne vežeta železa, ribonukleaza pa je dejavna<sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup>.<br />
<br />
Je izredno odporen pri proteolitične razgradnji z [[tripsin|tripsinom]] in tripsinskim tipom encimov<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.<br />
<br />
Receptorje laktoferina najdemo v gastrointestinalnem traku, levkocitih, [[makrofagi]]h, trombocitih in bakterijah<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.<br />
<br />
== Struktura ==<br />
Je enojen polipeptid katerega veriga je sestavljena iz 703 aminokislin, zvitih v dve globularni strukturi. Ti strukturi sta povezani z α-vijačnico. Vsaka struktura sestoji iz dveh domen, ki ustvarita vezavno mesto za železov ion na vsaki strukturi posebej<sup>[[laktoferin#Viri|[1]]]</sup>[http://chemistry.csulb.edu/images/res-mcabee1.jpg (skica strukture)]<br />
<br />
Laktoferin najdemo v dveh oblikah: kot hololaktoferin, ki je nasičen z Fe<sup>3+</sup> ioni, ter apolaktoferin, brez vezanih ionov. Molekulska masa prvega znaša okoli 80 kDa, slednjega pa približno 75 kDa<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.<br />
<br />
== Funkcije ==<br />
<br />
Laktoferin ima baktericidni učinek, saj preko vgradnje v zunanjo membrano bakterij uničuje bakterije. Preko proteolitične cepitve na N-terminalni regiji nastane derivat laktoferina (laktofericin B), ki uničuje širok spekter bakterij. Deluje tudi na določene vrste gliv (Candida albicans) in virusov. Domnevano je da sodeluje tudi pri presnov železa in deluje kot antikoagulant<sup>[[laktoferin#Viri|[2]]]</sup>.<br />
<br />
Na podlagi količine plazemskega laktoferina, ki ga določajo nevtrofilci lahko dokaj natančno tudi diagnosticirajo kronično mieloično [[levkemija|levkemijo]], kronični pankreatitis, cistično fibrozo, septikemijo, kongenitalno aplazijo, shizofrenijo, vnetje sklepov (artritis) in degeneracijo hrustanca, psoriazo ter revmatoidni artritis<sup>[[laktoferin#Viri|[]]]</sup>.<br />
<br />
== Viri ==<br />
<br />
* <sup>[1]</sup> Adlerova L., Bartoskova A., Faldyna M.(2008). [http://www.vri.cz/docs/vetmed/53-9-457.pdf Lactoferrin: a review].Veterinarni Medicina 53 (9): 457-468<br />
<br />
* <sup>[2]</sup> Levay P.F. ,Viljoen M. (1995). [http://haematologica-thj.org/content/80/3/252.full.pdf+html Lactoferrin: a general review]. Haematologica 80 (3): 252–267<br />
<br />
* <sup>[3]</sup> Sánchez L., Brock J.H. Calvo M. (1992).[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1793702/?page=1 Biological role of lactoferrin]. Arcchives of Disease in Childhood 67 (5): 657–661<br />
<br />
== Zunanje povezave ==<br />
* [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1183439/ Lactoferrin – A Novel Bone Growth Factor]<br />
* [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC149030/ Synergistic Activity of the N-Terminal Peptide of Human Lactoferrin and Fluconazole against Candida Species]<br />
* [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC41287/ Apoptosis induced by a human milk protein]<br />
[[Category:LEX]]</div>
Ives Hudobivnik