<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Lamin</id>
	<title>Lamin - Revision history</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Lamin"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Lamin&amp;action=history"/>
	<updated>2026-04-07T02:52:35Z</updated>
	<subtitle>Revision history for this page on the wiki</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Lamin&amp;diff=4004&amp;oldid=prev</id>
		<title>MDolinar at 12:31, 24 June 2010</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Lamin&amp;diff=4004&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2010-06-24T12:31:03Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;&lt;/p&gt;
&lt;table style=&quot;background-color: #fff; color: #202122;&quot; data-mw=&quot;interface&quot;&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;tr class=&quot;diff-title&quot; lang=&quot;en&quot;&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;← Older revision&lt;/td&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;Revision as of 12:31, 24 June 2010&lt;/td&gt;
				&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot; id=&quot;mw-diff-left-l1&quot;&gt;Line 1:&lt;/td&gt;
&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot;&gt;Line 1:&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;−&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Lamin&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; je &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;gen&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;. V človeškem telesu je zelo veliko genov (podatki v knjigah navajajo nekje od 30 do 100 tisoč ) genov. Vsak je sestavljen iz majhnega delca &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;molekule DNK&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;. Gen naroča celici, naj izdeluje določeno beljakovino. Beljakovine uravnavajo presnovo v celici, zato geni oblikujejo in vodijo naše telo. Razen pri enojajčnih dvojčkih so kombinacije genov pri vsakem človeku nekoliko različne. &lt;/del&gt;&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Lamini &lt;/ins&gt;so &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;nitasti proteini&lt;/ins&gt;, ki jih &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;najdemo &lt;/ins&gt;v &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;celičnem jedru&lt;/ins&gt;. &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Prištevamo jih &lt;/ins&gt;v &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;skupino intermediarnih filamentov razreda V&lt;/ins&gt;. &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Vežejo &lt;/ins&gt;se &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;na jedrne membranske proteine &lt;/ins&gt;in &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;skupaj oblikujejo jedrno lamino na notranji strani membrane&lt;/ins&gt;. &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Razlikujemo tri tipe laminov: A&lt;/ins&gt;, &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;B &lt;/ins&gt;in &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;C&lt;/ins&gt;.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;−&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Na kromosomih različnih celic se lahko zgodijo genske spremembe. To &lt;/del&gt;so &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;spremembe v strukturi DNK&lt;/del&gt;, ki jih &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;sicer popravljalni mehanizmi neprestano popravljajo, a vseh vendarle ne morejo popraviti. Posledice nepopravljenih genov se kažejo kot nepravilnosti v zgradbi beljakovin in s tem &lt;/del&gt;v &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;delovanju celic oz&lt;/del&gt;. &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;celotnega organizma. Na tem temeljijo vse gensko pogojene bolezni oz. motnje. Spremembe &lt;/del&gt;v &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;genih, ki nastajajo zaradi zunanjih in notranjih vzrokov, imenujemo mutacije&lt;/del&gt;. &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Mutacija je vsaka trajna sprememba v zgradbi DNK, razen tistih, ki nastanejo med mejozo, ko &lt;/del&gt;se &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;pri prekrižanju izmenjujejo med sabo očetovi &lt;/del&gt;in &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;materini aleli&lt;/del&gt;. &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Do mutacij lahko pride zaradi sevanja&lt;/del&gt;, &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;povzročajo pa jih tudi kemikalije &lt;/del&gt;in &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;virusi&lt;/del&gt;.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Mutacija v genu za lamin A povzroča bolezen &lt;/ins&gt;prehitrega staranja, &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;imenovano &lt;/ins&gt;progeria. &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Mutirana &lt;/ins&gt;oblika gena &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;za &lt;/ins&gt;lamin povzroča hitrejšo delitev celic, kar povzroči njihovo umiranje in pripelje do prehitrega staranja. Povprečna starost, ki jo ljudje s to boleznijo dočakajo, je 13 do 14 let. Navadno ljudje, ki trpijo za njo, umrejo iz podobnih vzrokov kot stari ljudje, navadno zaradi možganske ali srčne kapi. Simptomi vključujejo plešavost, močno postaran videz, majhno glavo in obraz ter izredno veliko čeljust.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;−&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Tako sta angleška znanstvenika z Univerze Brunel na zahodu Londona, razvozlala skrivnost redke bolezni &lt;/del&gt;prehitrega staranja, &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;imenovane &lt;/del&gt;progeria. &lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;Lani so znanstveniki našli mutiran gen, lamin A, ki je kriv za progerio, vendar niso razumeli njegovega delovanja. Sedaj sta dr. Kill in dr. Bridger razkrila njegovo skrivnost. Tipična celica se deli tolikokrat, da lahko nov niz celic nadomesti poškodovane celice. Z leti pa celice nekako izgubijo svojo zmožnost delitve. Dr. Kill in dr. Bridger sta odkrila, da mutirana &lt;/del&gt;oblika gena lamin povzroča hitrejšo delitev celic, kar povzroči njihovo umiranje in pripelje do prehitrega staranja&lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;.»Ključ je v celicah,« je pojasnil dr. Kill. »Obstajajta dva sestavna dela staranja: dejavniki okolja, kot je na primer kajenje, izpostavljenost soncu in diete, ter dejavnik celičnega staranja. Vsak vpogled v prehitro staranje nas približa k razumevanju normalnega postopka staranja in le na ta način lahko izboljšamo zdravje starejših ljudi,« je še dodal. Vsekakor je še prehitro govoriti o tem, kakšno obliko zdravljenja bi lahko razvili za zdravljenje progerije ali drugih starostnih boleznih, nedvomno pa odkritje pomeni ogromen korak na poti k razvoju zdravila za zdravljenje obeh.  Progeria prizadene približno enega na štiri milijone ljudi na svetu. Trenutno je znanih 40 primerov bolezni&lt;/del&gt;. Povprečna starost, ki jo ljudje s to boleznijo dočakajo, je 13 do 14 let.  &lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-side-added&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;−&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Navadno ljudje, ki trpijo za njo, umrejo iz podobnih vzrokov kot stari ljudje, navadno zaradi možganske ali srčne kapi. Simptomi vključujejo plešavost, močno postaran videz, majhno glavo in obraz ter izredno veliko čeljust&lt;del style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;, skoraj sorazmerno glavi&lt;/del&gt;.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-side-added&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br/&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br/&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br/&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br/&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;</summary>
		<author><name>MDolinar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Lamin&amp;diff=2089&amp;oldid=prev</id>
		<title>BrigitaKrajnc at 18:06, 4 January 2010</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Lamin&amp;diff=2089&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2010-01-04T18:06:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;&lt;/p&gt;
&lt;table style=&quot;background-color: #fff; color: #202122;&quot; data-mw=&quot;interface&quot;&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;tr class=&quot;diff-title&quot; lang=&quot;en&quot;&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;← Older revision&lt;/td&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;Revision as of 18:06, 4 January 2010&lt;/td&gt;
				&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot; id=&quot;mw-diff-left-l1&quot;&gt;Line 1:&lt;/td&gt;
&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot;&gt;Line 1:&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;−&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Lamin&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; je gen. V človeškem telesu je zelo veliko genov (podatki v knjigah navajajo nekje od 30 do 100 tisoč ) genov. Vsak je sestavljen iz majhnega delca molekule DNK. Gen naroča celici, naj izdeluje določeno beljakovino. Beljakovine uravnavajo presnovo v celici, zato geni oblikujejo in vodijo naše telo. Razen pri enojajčnih dvojčkih so kombinacije genov pri vsakem človeku nekoliko različne.  &lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Lamin&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; je &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&lt;/ins&gt;gen&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&lt;/ins&gt;. V človeškem telesu je zelo veliko genov (podatki v knjigah navajajo nekje od 30 do 100 tisoč ) genov. Vsak je sestavljen iz majhnega delca &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&lt;/ins&gt;molekule DNK&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&lt;/ins&gt;. Gen naroča celici, naj izdeluje določeno beljakovino. Beljakovine uravnavajo presnovo v celici, zato geni oblikujejo in vodijo naše telo. Razen pri enojajčnih dvojčkih so kombinacije genov pri vsakem človeku nekoliko različne.  &lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;−&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Na kromosomih različnih celic se lahko zgodijo genske spremembe. To so spremembe v strukturi DNK, ki jih sicer popravljalni mehanizmi neprestano popravljajo, a vseh vendarle ne morejo popraviti. Posledice nepopravljenih genov se kažejo kot nepravilnosti v zgradbi beljakovin in s tem v delovanju celic oz. celotnega organizma. Na tem temeljijo vse gensko pogojene bolezni oz. motnje. Spremembe v genih, ki nastajajo zaradi zunanjih in notranjih vzrokov, imenujemo mutacije. Mutacija je vsaka trajna sprememba v zgradbi DNK, razen tistih, ki nastanejo med mejozo, ko se pri prekrižanju izmenjujejo med sabo očetovi in materini aleli. Do mutacij lahko pride zaradi sevanja, kemikalije in virusi.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Na kromosomih različnih celic se lahko zgodijo genske spremembe. To so spremembe v strukturi DNK, ki jih sicer popravljalni mehanizmi neprestano popravljajo, a vseh vendarle ne morejo popraviti. Posledice nepopravljenih genov se kažejo kot nepravilnosti v zgradbi beljakovin in s tem v delovanju celic oz. celotnega organizma. Na tem temeljijo vse gensko pogojene bolezni oz. motnje. Spremembe v genih, ki nastajajo zaradi zunanjih in notranjih vzrokov, imenujemo mutacije. Mutacija je vsaka trajna sprememba v zgradbi DNK, razen tistih, ki nastanejo med mejozo, ko se pri prekrižanju izmenjujejo med sabo očetovi in materini aleli. Do mutacij lahko pride zaradi sevanja, &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;povzročajo pa jih tudi &lt;/ins&gt;kemikalije in virusi.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Tako sta angleška znanstvenika z Univerze Brunel na zahodu Londona, razvozlala skrivnost redke bolezni prehitrega staranja, imenovane progeria. Lani so znanstveniki našli mutiran gen, lamin A, ki je kriv za progerio, vendar niso razumeli njegovega delovanja. Sedaj sta dr. Kill in dr. Bridger razkrila njegovo skrivnost. Tipična celica se deli tolikokrat, da lahko nov niz celic nadomesti poškodovane celice. Z leti pa celice nekako izgubijo svojo zmožnost delitve. Dr. Kill in dr. Bridger sta odkrila, da mutirana oblika gena lamin povzroča hitrejšo delitev celic, kar povzroči njihovo umiranje in pripelje do prehitrega staranja.»Ključ je v celicah,« je pojasnil dr. Kill. »Obstajajta dva sestavna dela staranja: dejavniki okolja, kot je na primer kajenje, izpostavljenost soncu in diete, ter dejavnik celičnega staranja. Vsak vpogled v prehitro staranje nas približa k razumevanju normalnega postopka staranja in le na ta način lahko izboljšamo zdravje starejših ljudi,« je še dodal. Vsekakor je še prehitro govoriti o tem, kakšno obliko zdravljenja bi lahko razvili za zdravljenje progerije ali drugih starostnih boleznih, nedvomno pa odkritje pomeni ogromen korak na poti k razvoju zdravila za zdravljenje obeh.  Progeria prizadene približno enega na štiri milijone ljudi na svetu. Trenutno je znanih 40 primerov bolezni. Povprečna starost, ki jo ljudje s to boleznijo dočakajo, je 13 do 14 let.  &lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Tako sta angleška znanstvenika z Univerze Brunel na zahodu Londona, razvozlala skrivnost redke bolezni prehitrega staranja, imenovane progeria. Lani so znanstveniki našli mutiran gen, lamin A, ki je kriv za progerio, vendar niso razumeli njegovega delovanja. Sedaj sta dr. Kill in dr. Bridger razkrila njegovo skrivnost. Tipična celica se deli tolikokrat, da lahko nov niz celic nadomesti poškodovane celice. Z leti pa celice nekako izgubijo svojo zmožnost delitve. Dr. Kill in dr. Bridger sta odkrila, da mutirana oblika gena lamin povzroča hitrejšo delitev celic, kar povzroči njihovo umiranje in pripelje do prehitrega staranja.»Ključ je v celicah,« je pojasnil dr. Kill. »Obstajajta dva sestavna dela staranja: dejavniki okolja, kot je na primer kajenje, izpostavljenost soncu in diete, ter dejavnik celičnega staranja. Vsak vpogled v prehitro staranje nas približa k razumevanju normalnega postopka staranja in le na ta način lahko izboljšamo zdravje starejših ljudi,« je še dodal. Vsekakor je še prehitro govoriti o tem, kakšno obliko zdravljenja bi lahko razvili za zdravljenje progerije ali drugih starostnih boleznih, nedvomno pa odkritje pomeni ogromen korak na poti k razvoju zdravila za zdravljenje obeh.  Progeria prizadene približno enega na štiri milijone ljudi na svetu. Trenutno je znanih 40 primerov bolezni. Povprečna starost, ki jo ljudje s to boleznijo dočakajo, je 13 do 14 let.  &lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Navadno ljudje, ki trpijo za njo, umrejo iz podobnih vzrokov kot stari ljudje, navadno zaradi možganske ali srčne kapi. Simptomi vključujejo plešavost, močno postaran videz, majhno glavo in obraz ter izredno veliko čeljust, skoraj sorazmerno glavi.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;Navadno ljudje, ki trpijo za njo, umrejo iz podobnih vzrokov kot stari ljudje, navadno zaradi možganske ali srčne kapi. Simptomi vključujejo plešavost, močno postaran videz, majhno glavo in obraz ter izredno veliko čeljust, skoraj sorazmerno glavi.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;</summary>
		<author><name>BrigitaKrajnc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Lamin&amp;diff=2086&amp;oldid=prev</id>
		<title>BrigitaKrajnc: New page: &#039;&#039;&#039;Lamin&#039;&#039;&#039; je gen. V človeškem telesu je zelo veliko genov (podatki v knjigah navajajo nekje od 30 do 100 tisoč ) genov. Vsak je sestavljen iz majhnega delca molekule DNK. Gen naroča ...</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Lamin&amp;diff=2086&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2010-01-04T17:59:17Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Lamin&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; je gen. V človeškem telesu je zelo veliko genov (podatki v knjigah navajajo nekje od 30 do 100 tisoč ) genov. Vsak je sestavljen iz majhnega delca molekule DNK. Gen naroča ...&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;b&gt;New page&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;div&gt;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Lamin&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; je gen. V človeškem telesu je zelo veliko genov (podatki v knjigah navajajo nekje od 30 do 100 tisoč ) genov. Vsak je sestavljen iz majhnega delca molekule DNK. Gen naroča celici, naj izdeluje določeno beljakovino. Beljakovine uravnavajo presnovo v celici, zato geni oblikujejo in vodijo naše telo. Razen pri enojajčnih dvojčkih so kombinacije genov pri vsakem človeku nekoliko različne. &lt;br /&gt;
Na kromosomih različnih celic se lahko zgodijo genske spremembe. To so spremembe v strukturi DNK, ki jih sicer popravljalni mehanizmi neprestano popravljajo, a vseh vendarle ne morejo popraviti. Posledice nepopravljenih genov se kažejo kot nepravilnosti v zgradbi beljakovin in s tem v delovanju celic oz. celotnega organizma. Na tem temeljijo vse gensko pogojene bolezni oz. motnje. Spremembe v genih, ki nastajajo zaradi zunanjih in notranjih vzrokov, imenujemo mutacije. Mutacija je vsaka trajna sprememba v zgradbi DNK, razen tistih, ki nastanejo med mejozo, ko se pri prekrižanju izmenjujejo med sabo očetovi in materini aleli. Do mutacij lahko pride zaradi sevanja, kemikalije in virusi.&lt;br /&gt;
Tako sta angleška znanstvenika z Univerze Brunel na zahodu Londona, razvozlala skrivnost redke bolezni prehitrega staranja, imenovane progeria. Lani so znanstveniki našli mutiran gen, lamin A, ki je kriv za progerio, vendar niso razumeli njegovega delovanja. Sedaj sta dr. Kill in dr. Bridger razkrila njegovo skrivnost. Tipična celica se deli tolikokrat, da lahko nov niz celic nadomesti poškodovane celice. Z leti pa celice nekako izgubijo svojo zmožnost delitve. Dr. Kill in dr. Bridger sta odkrila, da mutirana oblika gena lamin povzroča hitrejšo delitev celic, kar povzroči njihovo umiranje in pripelje do prehitrega staranja.»Ključ je v celicah,« je pojasnil dr. Kill. »Obstajajta dva sestavna dela staranja: dejavniki okolja, kot je na primer kajenje, izpostavljenost soncu in diete, ter dejavnik celičnega staranja. Vsak vpogled v prehitro staranje nas približa k razumevanju normalnega postopka staranja in le na ta način lahko izboljšamo zdravje starejših ljudi,« je še dodal. Vsekakor je še prehitro govoriti o tem, kakšno obliko zdravljenja bi lahko razvili za zdravljenje progerije ali drugih starostnih boleznih, nedvomno pa odkritje pomeni ogromen korak na poti k razvoju zdravila za zdravljenje obeh.  Progeria prizadene približno enega na štiri milijone ljudi na svetu. Trenutno je znanih 40 primerov bolezni. Povprečna starost, ki jo ljudje s to boleznijo dočakajo, je 13 do 14 let. &lt;br /&gt;
Navadno ljudje, ki trpijo za njo, umrejo iz podobnih vzrokov kot stari ljudje, navadno zaradi možganske ali srčne kapi. Simptomi vključujejo plešavost, močno postaran videz, majhno glavo in obraz ter izredno veliko čeljust, skoraj sorazmerno glavi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>BrigitaKrajnc</name></author>
	</entry>
</feed>