<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Lipopolisaharidi</id>
	<title>Lipopolisaharidi - Revision history</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Lipopolisaharidi"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Lipopolisaharidi&amp;action=history"/>
	<updated>2026-04-06T16:46:37Z</updated>
	<subtitle>Revision history for this page on the wiki</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Lipopolisaharidi&amp;diff=4429&amp;oldid=prev</id>
		<title>Zigababnik: New page: &#039;&#039;&#039;Lipopolisaharidi (LPS)&#039;&#039;&#039; poznani tudi kot lipoglikani, so velike molekule, ki vsebujejo &#039;&#039;&#039;lipid&#039;&#039;&#039; in &#039;&#039;&#039;polisaharid&#039;&#039;&#039;, ki ju veže &#039;&#039;&#039;kovalentna vez&#039;&#039;&#039;; najdemo jih v zunanji membra...</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Lipopolisaharidi&amp;diff=4429&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2010-12-10T15:52:32Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Lipopolisaharidi (LPS)&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; poznani tudi kot lipoglikani, so velike molekule, ki vsebujejo &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;lipid&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; in &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;polisaharid&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, ki ju veže &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;kovalentna vez&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;; najdemo jih v zunanji membra...&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;b&gt;New page&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;div&gt;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Lipopolisaharidi (LPS)&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; poznani tudi kot lipoglikani, so velike molekule, ki vsebujejo &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;lipid&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; in &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;polisaharid&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, ki ju veže &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;kovalentna vez&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;; najdemo jih v zunanji membrani &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;gram-negativne bakterije&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; in učinkujejo kot &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;endotoksini&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; in sprožijo močan imunski odziv pri živalih. ([[Skica molekule]])[http://en.wikipedia.org/wiki/File:LPS.svg]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Funkcija LPS: ==&lt;br /&gt;
LPS je glavna komponenta zunanje membrane gram-negativne bakterije in v veliki meri prispeva k strukturni integriteti bakterije in ščiti membrano pred določenimi kemičnimi vplivi. LPS tudi povečajo negativni naboj celične membrane in pomagajo pri stabilizaciji celotne strukture membrane.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Sestava LPS: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1.O antigen (O polisaharid)&lt;br /&gt;
2.Osrednji oligosaharid (Core oligosaccharide)&lt;br /&gt;
3.Lipid A&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;O-antigen&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ponavljajoči glikanski polimer, ki se nahaja v LPS se imenuje O antigen, O polisaharid ali O stranska veriga bakterije. O antigen je pritrjen na osrednji oligosaharid in sestavlja zunanjo domeno LPS molekule. Obstaja več kot 160 različnih struktur O antigenov, ki jih producirajo različni E.coli sevi. LPS je lahko hrapav ali gladek. Bakterije s hrapavim LPS imajo navadno bolj prepustno celično membrano za hidrofobične antibiotike, ker je hrapavi LPS bolj hidrofobičen. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Osrednji oligosaharid (Core oligosaccharide)&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Osrednja domena vedno vsebuje oligosaharidno komponento in se pritrdi neposredno na lipid A in navadno vsebuje sladkorje, kot je heptoza in 3-deoxy-D-mannooctulosonic kislina (tudi poznana kot KDO, keto-deoxyoctulosonate). LPS jedra velikega števila bakterij vsebujejo tudi fosfate, aminokisline in nadomestke etanolamina.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Lipid A&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Lipid A je v normalnih okoliščinah fosforiliziran glukozaminki disaharid z različnimi maščobnimi kislinami. Domena Lipida A je odgovorna za toksičnost gram-negativne bakterije. Ko bakterijske celice razpadejo s strani imunskega sistema, se v obtok sprostijo delci membrane, ki vsebujejo lipid A in povzročijo povišano temperaturo, diarejo ali celo usoden endotoksični šok (toksičen šok).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*Biokemija, Državna založba Slovenije, 1980 Ljubljana, Karlson Peter&lt;br /&gt;
*http://en.wikipedia.org/wiki/Lipopolysaccharide&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zunanje povezave ==&lt;br /&gt;
*http://www.youtube.com/watch?v=bGF5K3f5WeE&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Zigababnik</name></author>
	</entry>
</feed>