Miozin - Revision history

JRutar: /* Delovanje */

2010-01-04T21:40:50Z

Delovanje

← Older revision		Revision as of 21:40, 4 January 2010
Line 17:		Line 17:
	Teorija ki razlaga krčenje mišic s pomikanjem aktinskih filamentov ob mioziskih, se imenuje '''teorija drsečih filamentov'''. Ko se mišica vzburi, se miozinske glave približajo aktinskim filaentom in se vežejo nanje. To vezavo omogoči kalcij. Zato mora kalcij pri vzburjenju mišice vstopiti v prostore med aktinskimi in miozinskimi filamenti. Ko se miozinske glave vežejo na obdajajoče aktinske filamente, se ATP, ki je vezan na miozinskih glavah, razcepi v ADP in anorganski fosfat. Pri tem se sprostijo sile, ki so prej držale miozinske glave v zapetem položaju. Glave zato sunejo naprej in potegnejo aktin. Takoj nato se ADP in fosfat sprostita z miozinskih glav, te pa ostanejo še vedno vezane na aktin. Miozinsk glave se ločijo od aktina šele takrat, ko se nanje vežejo nove molekule ATP. Vezava ATP pa ne omogoči le, da se miozinske glave odcepijo od aktina, temveč omogoči tudi, da zopet sunejo nazaj in se vrnejo v prvotno lego. Če je še vedno prisoten kalcij, so vezavna mesta še vedno sproščena in miozinske glave se ponovno vežejo na aktin, vendar zdaj že na naslednje, premaknjeno mesto. Tako se miozinske glave korak za korakom premikajo po aktinskih filamentih, kar omogoča sproščanje in krčenje sarkomer in s tem tudi mišic.		Teorija ki razlaga krčenje mišic s pomikanjem aktinskih filamentov ob mioziskih, se imenuje '''teorija drsečih filamentov'''. Ko se mišica vzburi, se miozinske glave približajo aktinskim filaentom in se vežejo nanje. To vezavo omogoči kalcij. Zato mora kalcij pri vzburjenju mišice vstopiti v prostore med aktinskimi in miozinskimi filamenti. Ko se miozinske glave vežejo na obdajajoče aktinske filamente, se ATP, ki je vezan na miozinskih glavah, razcepi v ADP in anorganski fosfat. Pri tem se sprostijo sile, ki so prej držale miozinske glave v zapetem položaju. Glave zato sunejo naprej in potegnejo aktin. Takoj nato se ADP in fosfat sprostita z miozinskih glav, te pa ostanejo še vedno vezane na aktin. Miozinsk glave se ločijo od aktina šele takrat, ko se nanje vežejo nove molekule ATP. Vezava ATP pa ne omogoči le, da se miozinske glave odcepijo od aktina, temveč omogoči tudi, da zopet sunejo nazaj in se vrnejo v prvotno lego. Če je še vedno prisoten kalcij, so vezavna mesta še vedno sproščena in miozinske glave se ponovno vežejo na aktin, vendar zdaj že na naslednje, premaknjeno mesto. Tako se miozinske glave korak za korakom premikajo po aktinskih filamentih, kar omogoča sproščanje in krčenje sarkomer in s tem tudi mišic.

	<
	==Viri==		==Viri==
	Parker S.; The human body book; DK publishing, New york 2007		Parker S.; The human body book; DK publishing, New york 2007

JRutar at 21:39, 4 January 2010

2010-01-04T21:39:43Z

← Older revision		Revision as of 21:39, 4 January 2010
Line 29:		Line 29:

	[http://neuromuscular.wustl.edu/mother/myosin.htm Neuromuscular Disease Center - Myosin (Washingtom University)]		[http://neuromuscular.wustl.edu/mother/myosin.htm Neuromuscular Disease Center - Myosin (Washingtom University)]


			[[Category:LEX]]

JRutar at 21:31, 4 January 2010

2010-01-04T21:31:30Z

← Older revision		Revision as of 21:31, 4 January 2010
Line 17:		Line 17:
	Teorija ki razlaga krčenje mišic s pomikanjem aktinskih filamentov ob mioziskih, se imenuje '''teorija drsečih filamentov'''. Ko se mišica vzburi, se miozinske glave približajo aktinskim filaentom in se vežejo nanje. To vezavo omogoči kalcij. Zato mora kalcij pri vzburjenju mišice vstopiti v prostore med aktinskimi in miozinskimi filamenti. Ko se miozinske glave vežejo na obdajajoče aktinske filamente, se ATP, ki je vezan na miozinskih glavah, razcepi v ADP in anorganski fosfat. Pri tem se sprostijo sile, ki so prej držale miozinske glave v zapetem položaju. Glave zato sunejo naprej in potegnejo aktin. Takoj nato se ADP in fosfat sprostita z miozinskih glav, te pa ostanejo še vedno vezane na aktin. Miozinsk glave se ločijo od aktina šele takrat, ko se nanje vežejo nove molekule ATP. Vezava ATP pa ne omogoči le, da se miozinske glave odcepijo od aktina, temveč omogoči tudi, da zopet sunejo nazaj in se vrnejo v prvotno lego. Če je še vedno prisoten kalcij, so vezavna mesta še vedno sproščena in miozinske glave se ponovno vežejo na aktin, vendar zdaj že na naslednje, premaknjeno mesto. Tako se miozinske glave korak za korakom premikajo po aktinskih filamentih, kar omogoča sproščanje in krčenje sarkomer in s tem tudi mišic.		Teorija ki razlaga krčenje mišic s pomikanjem aktinskih filamentov ob mioziskih, se imenuje '''teorija drsečih filamentov'''. Ko se mišica vzburi, se miozinske glave približajo aktinskim filaentom in se vežejo nanje. To vezavo omogoči kalcij. Zato mora kalcij pri vzburjenju mišice vstopiti v prostore med aktinskimi in miozinskimi filamenti. Ko se miozinske glave vežejo na obdajajoče aktinske filamente, se ATP, ki je vezan na miozinskih glavah, razcepi v ADP in anorganski fosfat. Pri tem se sprostijo sile, ki so prej držale miozinske glave v zapetem položaju. Glave zato sunejo naprej in potegnejo aktin. Takoj nato se ADP in fosfat sprostita z miozinskih glav, te pa ostanejo še vedno vezane na aktin. Miozinsk glave se ločijo od aktina šele takrat, ko se nanje vežejo nove molekule ATP. Vezava ATP pa ne omogoči le, da se miozinske glave odcepijo od aktina, temveč omogoči tudi, da zopet sunejo nazaj in se vrnejo v prvotno lego. Če je še vedno prisoten kalcij, so vezavna mesta še vedno sproščena in miozinske glave se ponovno vežejo na aktin, vendar zdaj že na naslednje, premaknjeno mesto. Tako se miozinske glave korak za korakom premikajo po aktinskih filamentih, kar omogoča sproščanje in krčenje sarkomer in s tem tudi mišic.

			<
	==Viri==		==Viri==
	Parker S.; The human body book; DK publishing, New york 2007		Parker S.; The human body book; DK publishing, New york 2007

	Johnson, M.D.: Human biology: concepts and current issues; Pearsons Education, San Francisco 2003		Johnson, M.D.: Human biology: concepts and current issues; Pearsons Education, San Francisco 2003

			[http://en.wikipedia.org/wiki/Myosin Myosin (Wikipedia.en)]

			==Glej tudi==
			[http://www.mrc-lmb.cam.ac.uk/myosin/myosin.html Myosin home page (Cambridge Institute)]

			[http://neuromuscular.wustl.edu/mother/myosin.htm Neuromuscular Disease Center - Myosin (Washingtom University)]

JRutar: /* Miozin */

2010-01-04T20:49:34Z

Miozin

← Older revision		Revision as of 20:49, 4 January 2010
Line 1:		Line 1:
	==Miozin==		==Miozin==
	'''Miozin''' je protein, ki ga najdemo v tkivih z evkariontskimi celicami. V sodelovanju z [[~~aktinom~~]] sta pomembna pri krčenju in sprostitevi mišic.		'''Miozin''' je protein, ki ga najdemo v tkivih z evkariontskimi celicami. V sodelovanju z [[aktin]]om sta pomembna pri krčenju in sprostitevi mišic.

	==Sestava==		==Sestava==

JRutar: /* Miozin */

2010-01-04T20:48:23Z

Miozin

← Older revision		Revision as of 20:48, 4 January 2010
Line 1:		Line 1:
	==Miozin==		==Miozin==
	'''Miozin''' je protein, ki ga najdemo v tkivih z evkariontskimi celicami. V sodelovanju z aktinom sta pomembna pri krčenju in sprostitevi mišic.		'''Miozin''' je protein, ki ga najdemo v tkivih z evkariontskimi celicami. V sodelovanju z [[aktinom]] sta pomembna pri krčenju in sprostitevi mišic.


	==Sestava==		==Sestava==

JRutar: /* Miozin */

2010-01-04T20:37:08Z

Miozin

← Older revision		Revision as of 20:37, 4 January 2010
Line 3:		Line 3:


	===Sestava===		==Sestava==

	Molekule miozina so sestavljene iz treh delov: '''glave''', '''vratu''' in '''repa''':		Molekule miozina so sestavljene iz treh delov: '''glave''', '''vratu''' in '''repa''':
Line 15:		Line 15:


	===Delovanje===		==Delovanje==
	Teorija ki razlaga krčenje mišic s pomikanjem aktinskih filamentov ob mioziskih, se imenuje '''teorija drsečih filamentov'''. Ko se mišica vzburi, se miozinske glave približajo aktinskim filaentom in se vežejo nanje. To vezavo omogoči kalcij. Zato mora kalcij pri vzburjenju mišice vstopiti v prostore med aktinskimi in miozinskimi filamenti. Ko se miozinske glave vežejo na obdajajoče aktinske filamente, se ATP, ki je vezan na miozinskih glavah, razcepi v ADP in anorganski fosfat. Pri tem se sprostijo sile, ki so prej držale miozinske glave v zapetem položaju. Glave zato sunejo naprej in potegnejo aktin. Takoj nato se ADP in fosfat sprostita z miozinskih glav, te pa ostanejo še vedno vezane na aktin. Miozinsk glave se ločijo od aktina šele takrat, ko se nanje vežejo nove molekule ATP. Vezava ATP pa ne omogoči le, da se miozinske glave odcepijo od aktina, temveč omogoči tudi, da zopet sunejo nazaj in se vrnejo v prvotno lego. Če je še vedno prisoten kalcij, so vezavna mesta še vedno sproščena in miozinske glave se ponovno vežejo na aktin, vendar zdaj že na naslednje, premaknjeno mesto. Tako se miozinske glave korak za korakom premikajo po aktinskih filamentih, kar omogoča sproščanje in krčenje sarkomer in s tem tudi mišic.		Teorija ki razlaga krčenje mišic s pomikanjem aktinskih filamentov ob mioziskih, se imenuje '''teorija drsečih filamentov'''. Ko se mišica vzburi, se miozinske glave približajo aktinskim filaentom in se vežejo nanje. To vezavo omogoči kalcij. Zato mora kalcij pri vzburjenju mišice vstopiti v prostore med aktinskimi in miozinskimi filamenti. Ko se miozinske glave vežejo na obdajajoče aktinske filamente, se ATP, ki je vezan na miozinskih glavah, razcepi v ADP in anorganski fosfat. Pri tem se sprostijo sile, ki so prej držale miozinske glave v zapetem položaju. Glave zato sunejo naprej in potegnejo aktin. Takoj nato se ADP in fosfat sprostita z miozinskih glav, te pa ostanejo še vedno vezane na aktin. Miozinsk glave se ločijo od aktina šele takrat, ko se nanje vežejo nove molekule ATP. Vezava ATP pa ne omogoči le, da se miozinske glave odcepijo od aktina, temveč omogoči tudi, da zopet sunejo nazaj in se vrnejo v prvotno lego. Če je še vedno prisoten kalcij, so vezavna mesta še vedno sproščena in miozinske glave se ponovno vežejo na aktin, vendar zdaj že na naslednje, premaknjeno mesto. Tako se miozinske glave korak za korakom premikajo po aktinskih filamentih, kar omogoča sproščanje in krčenje sarkomer in s tem tudi mišic.


			==Viri==
			Parker S.; The human body book; DK publishing, New york 2007

			Johnson, M.D.: Human biology: concepts and current issues; Pearsons Education, San Francisco 2003

JRutar: New page: ==Miozin== '''Miozin''' je protein, ki ga najdemo v tkivih z evkariontskimi celicami. V sodelovanju z aktinom sta pomembna pri krčenju in sprostitevi mišic. ===Sestava=== Molekule mio...

2010-01-02T14:41:30Z

New page: ==Miozin== '''Miozin''' je protein, ki ga najdemo v tkivih z evkariontskimi celicami. V sodelovanju z aktinom sta pomembna pri krčenju in sprostitevi mišic. ===Sestava=== Molekule mio...

New page

==Miozin==
'''Miozin''' je protein, ki ga najdemo v tkivih z evkariontskimi celicami. V sodelovanju z aktinom sta pomembna pri krčenju in sprostitevi mišic.

===Sestava===

Molekule miozina so sestavljene iz treh delov: '''glave''', '''vratu''' in '''repa''':

'''Glava''': se spaja z aktinom in s pomočjo ATP hidrolize proizvaja potrebno silo, da drsi po aktinskih filamentih v točno določene smeri (krčenje ali sproščanje)

'''Vrat''': deluje kot vez med glavo in repom. Prav tako ima funkcijo, da deluje kot vzvod, ko se miozin premika.

'''Rep''': deluje kot posrednik za transportne molekule oz druge miozinske podenote.

===Delovanje===
Teorija ki razlaga krčenje mišic s pomikanjem aktinskih filamentov ob mioziskih, se imenuje '''teorija drsečih filamentov'''. Ko se mišica vzburi, se miozinske glave približajo aktinskim filaentom in se vežejo nanje. To vezavo omogoči kalcij. Zato mora kalcij pri vzburjenju mišice vstopiti v prostore med aktinskimi in miozinskimi filamenti. Ko se miozinske glave vežejo na obdajajoče aktinske filamente, se ATP, ki je vezan na miozinskih glavah, razcepi v ADP in anorganski fosfat. Pri tem se sprostijo sile, ki so prej držale miozinske glave v zapetem položaju. Glave zato sunejo naprej in potegnejo aktin. Takoj nato se ADP in fosfat sprostita z miozinskih glav, te pa ostanejo še vedno vezane na aktin. Miozinsk glave se ločijo od aktina šele takrat, ko se nanje vežejo nove molekule ATP. Vezava ATP pa ne omogoči le, da se miozinske glave odcepijo od aktina, temveč omogoči tudi, da zopet sunejo nazaj in se vrnejo v prvotno lego. Če je še vedno prisoten kalcij, so vezavna mesta še vedno sproščena in miozinske glave se ponovno vežejo na aktin, vendar zdaj že na naslednje, premaknjeno mesto. Tako se miozinske glave korak za korakom premikajo po aktinskih filamentih, kar omogoča sproščanje in krčenje sarkomer in s tem tudi mišic.