Mostovni ligand - Revision history

Mitja Koderman at 13:39, 1 January 2023

2023-01-01T13:39:14Z

← Older revision		Revision as of 13:39, 1 January 2023
Line 4:		Line 4:

	'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.		'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.
	Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ<sub>2</sub> se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.		Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov, vezanih na mostovni ligand. μ<sub>2</sub> se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.

	==Seznam mostovnih ligandov==		==Seznam mostovnih ligandov==

Mitja Koderman at 12:15, 1 January 2023

2023-01-01T12:15:57Z

← Older revision		Revision as of 12:15, 1 January 2023
Line 53:		Line 53:
	==Način mostovne vezave==		==Način mostovne vezave==
	Pri dvomostovnih (μ<sub>2</sub>-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Cl)]<sub>2</sub> in [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Me)]<sub>2</sub>. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da [https://en.wikipedia.org/wiki/Diiron_nonacarbonyl Fe<sub>2</sub>(CO)<sub>9</sub>] nima vezi železo-železo zaradi [https://en.wikipedia.org/wiki/Three-center_two-electron_bond trojedrne dvoelektronske vezi], ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7].		Pri dvomostovnih (μ<sub>2</sub>-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Cl)]<sub>2</sub> in [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Me)]<sub>2</sub>. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da [https://en.wikipedia.org/wiki/Diiron_nonacarbonyl Fe<sub>2</sub>(CO)<sub>9</sub>] nima vezi železo-železo zaradi [https://en.wikipedia.org/wiki/Three-center_two-electron_bond trojedrne dvoelektronske vezi], ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7].
			[[Image:BridgingLs.png\|thumb\|Prikaz dveh možnih veznih interakcij μ- mostovnih ligandov: trojedrna štirielektronska vez (levo) in trojedrna dvoelektronska vez (desno) [7]. [https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand#/media/File:BridgingLs.png (slika)]]]

	==Polifunkcionalni ligandi==		==Polifunkcionalni ligandi==

Mitja Koderman at 12:12, 1 January 2023

2023-01-01T12:12:01Z

@@ Line 1: / Line 1: @@
 ''Povzeto po '''Bridging ligand''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand
 '''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.
@@ Line 35: / Line 37: @@
 ==Primeri==
 ==Način mostovne vezave==

Mitja Koderman at 11:34, 1 January 2023

2023-01-01T11:34:23Z

Mitja Koderman at 18:44, 28 December 2022

2022-12-28T18:44:43Z

← Older revision		Revision as of 18:44, 28 December 2022
Line 1:		Line 1:
			''Povzeto po '''Bridging ligand''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand

	'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.		'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.
	Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ2 se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.		Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ2 se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.

Mitja Koderman at 18:40, 28 December 2022

2022-12-28T18:40:24Z

← Older revision		Revision as of 18:40, 28 December 2022
Line 4:		Line 4:
	==Seznam mostovnih ligandov==		==Seznam mostovnih ligandov==
	Pri praktično vseh ligandih poznamo primere mostovne vezave, izjeme so [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amin amini] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amonijak amonijak] [5]. Mostovni ligandi so navadno sestavljeni iz skupin pogostih anionov.		Pri praktično vseh ligandih poznamo primere mostovne vezave, izjeme so [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amin amini] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amonijak amonijak] [5]. Mostovni ligandi so navadno sestavljeni iz skupin pogostih anionov.
	{\| ~~class~~="~~wikitable~~"		{\| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;"
	\|-
	! Mostovni ligand !! Ime !! Primer		\| align="center" style="background:#f0f0f0;"\|'''Mostovni ligand'''
			\| align="center" style="background:#f0f0f0;"\|'''Ime'''
			\| align="center" style="background:#f0f0f0;"\|'''Primer'''
	\|-		\|-
	\| OH- \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Hydroxide hidroksido] \|\| [Fe2(OH)2(H2O)8](4+), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Olation olacija]		\| OH- \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Hydroxide hidroksido] \|\| [Fe2(OH)2(H2O)8](4+), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Olation olacija]

Mitja Koderman at 18:32, 28 December 2022

2022-12-28T18:32:14Z

← Older revision		Revision as of 18:32, 28 December 2022
Line 8:		Line 8:
	! Mostovni ligand !! Ime !! Primer		! Mostovni ligand !! Ime !! Primer
	\|-		\|-
	\| OH- \|\| hidroksido \|\| [Fe2(OH)2(H2O)8](4+)		\| OH- \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Hydroxide hidroksido] \|\| [Fe2(OH)2(H2O)8](4+), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Olation olacija]
	\|-		\|-
	\| O(2-) \|\| oksido \|\| [Cr2O7](2-)		\| O(2-) \|\| [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksid oksido] \|\| [[https://en.wikipedia.org/wiki/Chromate_and_dichromate Cr2O7]](2-), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]
	\|-		\|-
	\| SH- \|\| hidrosulfido \|\| Cp2Mo2(SH)2S2		\| SH- \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Bisulfide hidrosulfido] \|\| Cp2Mo2(SH)2S2
	\|-		\|-
	\| NH2- \|\| amido \|\| HgNH2Cl		\| NH2- \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide amido] \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Mercuric_amidochloride HgNH2Cl]
	\|-		\|-
	\| N(3-) \|\| nitrido \|\| [Ir3N(SO4)6(H2O)3](4-)		\| N(3-) \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Nitride nitrido] \|\| [Ir3N(SO4)6(H2O)3](4-), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_nitrido_complex kovinske nitrido komplekse]
	\|-		\|-
	\| CO \|\| karbonil \|\| Fe2(CO)9		\| CO \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Carbonyl_group karbonil] \|\| Fe2(CO)9, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl mostovni karbonil]
	\|-		\|-
	\| Cl- \|\| klorido \|\| Nb2Cl10		\| Cl- \|\| [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klorid klorido] \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Niobium(V)_chloride Nb2Cl10], glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_halides#Halide_ligands halogenidni ligandi]
	\|-		\|-
	\| H- \|\| hidrido \|\| B2H6		\| H- \|\| [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrid hidrido] \|\| [https://sl.wikipedia.org/wiki/Diboran B2H6]
	\|-		\|-
	\| CN- \|\| cianido \|\| pribl. Fe7(CN)18 (prusko modro)		\| CN- \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanide cianido] \|\| pribl. Fe7(CN)18 ([https://en.wikipedia.org/wiki/Prussian_blue prusko modro]), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate cianometalati]
	\|-		\|-
	\| PPh2-\|\|difenilfosfido\|\|Fe2(PPh2)2(CO)6		\| PPh2-\|\|[https://en.wikipedia.org/wiki/Lithium_diphenylphosphide difenilfosfido]\|\|Fe2(PPh2)2(CO)6, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Transition_metal_phosphido_complexes fosfido kompleksi prehodnih kovin]
	\|}		\|}
	Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR(−)], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiol SR(−)], [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide NR2(-)], NR(2−) (imido), PR2(-) (fosfido), PR(2−) (fosfinidino) in mnogi drugi.		Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR(−)], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiol SR(−)], [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide NR2(-)], NR(2−) (imido), PR2(-) (fosfido), PR(2−) (fosfinidino) in mnogi drugi.

Mitja Koderman: New page: '''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, p...

2022-12-28T18:12:52Z

New page: '''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, p...

New page

'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.
Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ2 se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.

==Seznam mostovnih ligandov==
Pri praktično vseh ligandih poznamo primere mostovne vezave, izjeme so [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amin amini] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Amonijak amonijak] [5]. Mostovni ligandi so navadno sestavljeni iz skupin pogostih anionov.
{| class="wikitable"
|-
! Mostovni ligand !! Ime !! Primer
|-
| OH- || hidroksido || [Fe2(OH)2(H2O)8](4+)
|-
| O(2-) || oksido || [Cr2O7](2-)
|-
| SH- || hidrosulfido || Cp2Mo2(SH)2S2
|-
| NH2- || amido || HgNH2Cl
|-
| N(3-) || nitrido || [Ir3N(SO4)6(H2O)3](4-)
|-
| CO || karbonil || Fe2(CO)9
|-
| Cl- || klorido || Nb2Cl10
|-
| H- || hidrido || B2H6
|-
| CN- || cianido || pribl. Fe7(CN)18 (prusko modro)
|-
| PPh2-||difenilfosfido||Fe2(PPh2)2(CO)6
|}
Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR(−)], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiol SR(−)], [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide NR2(-)], NR(2−) (imido), PR2(-) (fosfido), PR(2−) (fosfinidino) in mnogi drugi.

==Primeri==

==Način mostovne vezave==
Pri dvomostovnih (μ2-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [Me2Al(μ2-Cl)]2 in [Me2Al(μ2-Me)]2. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da [https://en.wikipedia.org/wiki/Diiron_nonacarbonyl Fe2(CO)9] nima vezi železo-železo zaradi [https://en.wikipedia.org/wiki/Three-center_two-electron_bond trojedrne dvoelektronske vezi], ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7].

==Polifunkcionalni ligandi==
Polifunkcionalni ligandi se na kovine lahko vežejo na različne načine, kar jim omogoča, da delujejo kot mostovni ligandi bodisi z uporabo enega bodisi večih atomov. Primeri večatomnih ligandov so oksoanioni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbonat CO3(2-)] ter njim podobni [https://en.wikipedia.org/wiki/Carboxylate karboksilati], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfat PO4(3-)] in [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]. Razviti so bili številni organofosforjevi ligandi, ki povezujejo kovinske centre, znan primer je [https://en.wikipedia.org/wiki/Bis(diphenylphosphino)methane Ph2PCH2PPh2].

==Glej tudi==
[https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl Mostovni karbonil]

==Viri==
1. F. Lazarini, J. Brenčič: Splošna in Anorganska Kemija, Druga izdaja; DZS: Ljubljana, 1989, 244–246.

2. B. Čeh: Splošna Kemija, 1. izd.; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Ljubljana, 2018, 303.

3. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "bridging ligand". doi:10.1351/goldbook.B00741

4. International Union of Pure and Applied Chemistry (2005). Nomenclature of Inorganic Chemistry (IUPAC Recommendations 2005). Cambridge (UK): RSC–IUPAC. ISBN 0-85404-438-8. pp. 163–165. Electronic version.

5. Werner, H. (2004). "The Way into the Bridge: A New Bonding Mode of Tertiary Phosphanes, Arsanes, and Stibanes". Angew. Chem. Int. Ed. 43 (8): 938–954. doi:10.1002/anie.200300627. PMID 14966876.

6. Koo, H.-J.; Whangbo, M.; VerNooy, P. D.; Torardi, C. C.; Marshall, W. J. (2002). "Flux growth of vanadyl pyrophosphate, (VO)2P2O7, and spin dimer analysis of the spin exchange interactions of (VO)2P2O7 and vanadyl hydrogen phosphate, VO(HPO4).0.5H2O". Inorg. Chem. 41 (18): 4664–72. doi:10.1021/ic020249c. PMID 12206689.

7. Green, J. C.; Green, M. L. H.; Parkin, G. (2012). "The occurrence and representation of three-centre two-electron bonds in covalent inorganic compounds". Chem. Commun. 2012 (94): 11481–503. doi:10.1039/c2cc35304k. PMID 23047247.

← Older revision		Revision as of 11:34, 1 January 2023
Line 2:		Line 2:

	'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.		'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra.
	Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ2 se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.		Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ<sub>2</sub> se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''.

	==Seznam mostovnih ligandov==		==Seznam mostovnih ligandov==
Line 12:		Line 12:
	\| align="center" style="background:#f0f0f0;"\|'''Primer'''		\| align="center" style="background:#f0f0f0;"\|'''Primer'''
	\|-		\|-
	\| OH- \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Hydroxide hidroksido] \|\| [~~Fe2~~(OH)2(~~H2O~~)8](4+), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Olation olacija]		\| OH<sup>–</sup> \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Hydroxide hidroksido] \|\| [Fe<sub>2</sub>(OH)<sub>2</sub>(H<sub>2</sub>O)<sub>8</sub>]<sup>4+</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Olation olacija]
	\|-		\|-
	\| O~~(2-)~~ \|\| [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksid oksido] \|\| [[https://en.wikipedia.org/wiki/Chromate_and_dichromate ~~Cr2O7~~]]~~(2-)~~, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]		\| O<sup>2–</sup> \|\| [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksid oksido] \|\| [[https://en.wikipedia.org/wiki/Chromate_and_dichromate Cr<sub>2</sub>O<sub>7</sub>]]<sup>2–</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]
	\|-		\|-
	\| SH- \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Bisulfide hidrosulfido] \|\| ~~Cp2Mo2~~(SH)~~2S2~~		\| SH<sup>–</sup> \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Bisulfide hidrosulfido] \|\| Cp<sub>2</sub>Mo<sub>2</sub>(SH)<sub>2</sub>S<sub>2</sub>
	\|-		\|-
	\| ~~NH2-~~ \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide amido] \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Mercuric_amidochloride ~~HgNH2Cl~~]		\| NH<sub>2</sub><sup>–</sup> \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide amido] \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Mercuric_amidochloride HgNH<sub>2</sub>Cl]
	\|-		\|-
	\| N~~(3-)~~ \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Nitride nitrido] \|\| [~~Ir3N~~(~~SO4~~)6(~~H2O~~)3]~~(4-)~~, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_nitrido_complex kovinske nitrido komplekse]		\| N<sup>3–</sup> \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Nitride nitrido] \|\| [Ir<sub>3</sub>N(SO<sub>4</sub>)<sub>6</sub>(H<sub>2</sub>O)<sub>3</sub>]<sup>4–</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_nitrido_complex kovinske nitrido komplekse]
	\|-		\|-
	\| CO \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Carbonyl_group karbonil] \|\| ~~Fe2~~(CO)9, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl mostovni karbonil]		\| CO \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Carbonyl_group karbonil] \|\| Fe<sub>2</sub>(CO)<sub>9</sub>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl mostovni karbonil]
	\|-		\|-
	\| Cl- \|\| [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klorid klorido] \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Niobium(V)_chloride ~~Nb2Cl10~~], glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_halides#Halide_ligands halogenidni ligandi]		\| Cl<sup>–</sup> \|\| [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klorid klorido] \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Niobium(V)_chloride Nb<sub>2</sub>Cl<sub>10</sub>], glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_halides#Halide_ligands halogenidni ligandi]
	\|-		\|-
	\| H- \|\| [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrid hidrido] \|\| [https://sl.wikipedia.org/wiki/Diboran ~~B2H6~~]		\| H<sup>–</sup> \|\| [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrid hidrido] \|\| [https://sl.wikipedia.org/wiki/Diboran B<sub>2</sub>H<sub>6</sub>]
	\|-		\|-
	\| CN- \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanide cianido] \|\| pribl. ~~Fe7~~(CN)18 ([https://en.wikipedia.org/wiki/Prussian_blue prusko modro]), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate cianometalati]		\| CN<sup>–</sup> \|\| [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanide cianido] \|\| pribl. Fe<sub>7</sub>(CN)<sub>18</sub> ([https://en.wikipedia.org/wiki/Prussian_blue prusko modro]), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate cianometalati]
	\|-		\|-
	\| ~~PPh2-~~\|\|[https://en.wikipedia.org/wiki/Lithium_diphenylphosphide difenilfosfido]\|\|~~Fe2~~(~~PPh2~~)2(CO)6, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Transition_metal_phosphido_complexes fosfido kompleksi prehodnih kovin]		\| PPh<sub>2</sub><sup>–</sup>\|\|[https://en.wikipedia.org/wiki/Lithium_diphenylphosphide difenilfosfido]\|\|Fe<sub>2</sub>(PPh<sub>2</sub>)<sub>2</sub>(CO)<sub>6</sub>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Transition_metal_phosphido_complexes fosfido kompleksi prehodnih kovin]
	\|}		\|}
	Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR~~(−)~~], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiol SR~~(−)~~], [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide ~~NR2(-)~~], NR~~(2−)~~ (imido), ~~PR2(-)~~ (fosfido), PR~~(2−)~~ (fosfinidino) in mnogi drugi.		Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR<sup>–</sup>], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiol SR<sup>–</sup>], [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide NR<sub>2</sub><sup>–</sup>], NR<sup>2–</sup> (imido), PR<sub>2</sub><sup>–</sup> (fosfido), PR<sup>2–</sup> (fosfinidino) in mnogi drugi.

	==Primeri==		==Primeri==

	==Način mostovne vezave==		==Način mostovne vezave==
	Pri dvomostovnih (μ2-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [~~Me2Al~~(μ2-Cl)]2 in [~~Me2Al~~(μ2-Me)]2. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da [https://en.wikipedia.org/wiki/Diiron_nonacarbonyl ~~Fe2~~(CO)9] nima vezi železo-železo zaradi [https://en.wikipedia.org/wiki/Three-center_two-electron_bond trojedrne dvoelektronske vezi], ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7].		Pri dvomostovnih (μ<sub>2</sub>-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Cl)]<sub>2</sub> in [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Me)]<sub>2</sub>. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da [https://en.wikipedia.org/wiki/Diiron_nonacarbonyl Fe<sub>2</sub>(CO)<sub>9</sub>] nima vezi železo-železo zaradi [https://en.wikipedia.org/wiki/Three-center_two-electron_bond trojedrne dvoelektronske vezi], ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7].

	==Polifunkcionalni ligandi==		==Polifunkcionalni ligandi==
	Polifunkcionalni ligandi se na kovine lahko vežejo na različne načine, kar jim omogoča, da delujejo kot mostovni ligandi bodisi z uporabo enega bodisi večih atomov. Primeri večatomnih ligandov so oksoanioni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbonat ~~CO3(2-)~~] ter njim podobni [https://en.wikipedia.org/wiki/Carboxylate karboksilati], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfat ~~PO4(3-)~~] in [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]. Razviti so bili številni organofosforjevi ligandi, ki povezujejo kovinske centre, znan primer je [https://en.wikipedia.org/wiki/Bis(diphenylphosphino)methane ~~Ph2PCH2PPh2~~].		Polifunkcionalni ligandi se na kovine lahko vežejo na različne načine, kar jim omogoča, da delujejo kot mostovni ligandi bodisi z uporabo enega bodisi večih atomov. Primeri večatomnih ligandov so oksoanioni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbonat CO<sub>3</sub><sup>2–</sup>] ter njim podobni [https://en.wikipedia.org/wiki/Carboxylate karboksilati], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfat PO<sub>4</sub><sup>3–</sup>] in [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]. Razviti so bili številni organofosforjevi ligandi, ki povezujejo kovinske centre, znan primer je [https://en.wikipedia.org/wiki/Bis(diphenylphosphino)methane Ph<sub>2</sub>PCH<sub>2</sub>PPh<sub>2</sub>].

	==Glej tudi==		==Glej tudi==