https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Motorni_proteiniMotorni proteini - Revision history2026-04-06T21:03:00ZRevision history for this page on the wikiMediaWiki 1.39.3https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Motorni_proteini&diff=4191&oldid=prevMDolinar: /* Viri */2010-10-22T13:50:20Z<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Viri</span></span></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 13:50, 22 October 2010</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l96">Line 96:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 96:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>*Geoffrey M. Cooper: The Cell (2003)</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>*Geoffrey M. Cooper: The Cell (2003)</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>*www.wikipedia.org</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>*www.wikipedia.org</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Category:LEX]] [[Category:BMB]]</ins></div></td></tr>
</table>MDolinarhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Motorni_proteini&diff=32&oldid=prevMDolinar: New page: '''Motorni proteini''' so molekularni motorji, ki so sposobni gibanja vzdolž površine določenih substratov. Energijo za premikanje dobijo s hidrolizo ATP in tako pretvarjajo kemično en...2009-08-11T10:40:43Z<p>New page: '''Motorni proteini''' so molekularni motorji, ki so sposobni gibanja vzdolž površine določenih substratov. Energijo za premikanje dobijo s hidrolizo ATP in tako pretvarjajo kemično en...</p>
<p><b>New page</b></p><div>'''Motorni proteini''' so molekularni motorji, ki so sposobni gibanja vzdolž površine določenih substratov. Energijo za premikanje dobijo s hidrolizo ATP in tako pretvarjajo kemično energijo v mehansko delo.<br />
<br />
==Motorni proteini aktinskih filamentov==<br />
[http://fizika.uni-mb.si/biofizika/projekt/gladke_misice/slika_3.gif '''Miozini'''] so ATP-aze, ki se premikajo vzdolž filamentov vedno proti + koncu. Premik miozina je sklopljen s hidrolizo ATP in konformacijsko spremembo miozina.<br />
Glede na identifikacijo ločimo 14 različnih tipov.<br />
<br />
===Zgradba===<br />
Težka veriga (ena ali dve, ki se med seboj prepletata) + lahka veriga (različno število).<br><br />
V vsaki molekuli so 3 regije:<br />
*glava (vezavno mesto za aktin in ATP) – veže se na aktinski filament<br />
*vrat (lahke verige z regulacijsko vlogo pri delovanju glave)<br />
*rep (najbolj raznolik, predstavlja specifično vlogo miozina) – veže se na membrano ali aktinski filament<br />
<br />
===Nekaj pomembnih miozinov===<br />
'''Miozin I''':<br />
*sestavljen iz 1 težke verige in 3 lahkih verig<br />
*transport veziklov ali organelov<br />
*mikrovili<br />
*filopodiji, lamelopodiji<br />
*fagocitoza<br />
*preprečuje poškodbe membrane<br />
<br />
'''Miozin II:'''<br />
*sestavljen iz 2 težkih verig in 4 lahkih verig<br />
*pomembno vlogo ima pri delitvi celice (citokineza) – v ekvatorialni ravnini nastane kontraktilni obroč (pas iz α-aktinina in miozina II), ki je pritrjen na membrano in se nato uviha navznoter in preščipne<br />
*krčenje mišičnih celic ( repi miozinov II se povežejo antiparalelno v miozinske filamente)<br />
*aktinski filamenti drsijo med miozinskimi<br />
<br />
'''Miozin V''':<br />
*sestavljen iz 2 težkih in 8 lahkih verig<br />
*transport pigmentnih zrn<br />
*transport veziklov gladkega ER v živčne končiče<br />
*transport imunoglobulinov<br />
<br />
'''Miozina VI in VII'''<br />
*v čutnih celicah v notranjem ušesu<br />
*miozina naglušnosti ( motnje v delovanju povzročijo naglušnost)<br />
<br />
===[http://www.youtube.com/watch?v=7V-zFVnFkWg&feature=related'''Mehanizem interakcije med miozinom in aktinom''']===<br />
<br />
Cikel:<br><br />
1. glava miozina je povezana z aktinom (ATP ni vezan)<br><br />
2. vezava ATP povzroči konformacijo v miozinski glavi, prekine se povezava z aktinskim filamentom in mioziska glava se odmakne<br><br />
3. hidroliza ATP povzroči zamik glave proti + koncu, po odcepitvi P se miozinska glava pritrdi na naslednjo aktinsko molekulo<br><br />
4. odcep ADP povzroči premik aktinskega filamenta<br><br />
<br />
==Motorni proteini mikrotubulov==<br />
<br />
===1.Kinezini===<br />
<br />
Gibljejo se vzdolž mikrotubulov vedno proti + koncu ( proti periferiji) – ''anterogradni transport''<br />
<br />
====Zgradba====<br />
<br />
Molekula kinezina je sestavljena iz 2 težkih in 2 lahkih verig in jo razdelimo v 3 regije:<br />
*glava ( ATP-azna aktivnost in vezavno mesto za mikrotubul )<br />
*pecelj<br />
*rep ( lahki verigi-regulacijska vloga pri delovanju glave ter vezava na tovor)<br />
<br />
====Delitev====<br />
<br />
*N-kinezini ( glava na NH2 koncu )<br />
*M-kinezini ( glava v sredini molekule )<br />
*C-kinezini ( glava na COOH koncu )<br />
<br />
====Delovanje====<br />
<br />
Transport s kinezini je najpomembnejši v živčnih celicah ( akson → - konec proti telesu, + konec proti sinapsi) - transport veziklov<br />
Ena od glav kinezina je vedno v stiku z mikrotubuli. Glava kinezina z ADP se odmakne, glava z ATP pa je pritrjena na naslednji tubulin → pride do vezave ATP → konformacijska sprememba →glava z ADP preide naprej na naslednjo molekulo. Sledi hidroliza ATP v glavi z ATP in odcepi se ADP z glave z ADP. Sledi odcep fosfata in odmik glave.<br />
<br />
<br />
<br />
===2. Dineini===<br />
<br />
Dineini se gibljejo vzdolž mikrotubulov proti – koncu → ''retrogradni transport''<br />
<br />
====Zgradba====<br />
<br />
So večje in kompleksnejše molekule od kinezinov.<br />
Sestavljeni so iz:<br />
*2 težkih verig ( glava z vezavnim mestom za ATP in mikrozubul)<br />
*3 intermediarnih verig<br />
*4 lahkih verig (rep)<br />
<br />
====Delitev====<br />
<br />
*citosolni ( transport iz periferije proti središču)<br />
*aksonemni ( bički in migetalke )<br />
<br />
====Delovanje====<br />
<br />
Molekula dineina se preko komleksa (dinaktin) veže na tovor. Na ta način poteka transport endosomov, lizosomov, mitohondrijev, …<br />
Zaradi gibanja dineinov se vzdržuje stalna lokacija Golgijevega aparata v celici.<br />
<br />
==Viri==<br />
*Geoffrey M. Cooper: The Cell (2003)<br />
*www.wikipedia.org</div>MDolinar