https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Organizacija_mitohondrijskega_nukleoida_in_vloga_TFAM_pri_tem 2026-05-29T19:53:20Z Revision history for this page on the wiki MediaWiki 1.45.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_mitohondrijskega_nukleoida_in_vloga_TFAM_pri_tem&diff=25770&oldid=prev 2026-04-18T15:13:55Z

<p><span class="autocomment">Zaključek</span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 15:13, 18 April 2026</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l38">Line 38:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 38:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Zaključek==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Zaključek==</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>TFAM je protein, <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ki </del>se <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">nahaja tako v mitohondriju, kot v </del>jedru<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, kjer </del>sam <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">regulira svoje </del>izražanje. Brez njega replikacija in transkripcija na mtDNA ne potekata. TFAM sodeluje pri regulaciji koncentracije Ca²⁺ ionov, ki povezujejo presnovne potrebe celice z aktivacijo transkripcije mtDNA in funkcijo mitohondrija. Ima ključno vlogo pri pakiranju mtDNA v nukleoide, zaščiti genoma pred poškodbami ter sodeluje v mehanizmih popravljanja <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">DNA</del>. TFAM ima tudi vpliv na imunsko signalizacijo.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>TFAM je <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">najbolj zastopan </ins>protein <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">v mitohondrijskem nukleoidu</ins>, <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">nahaja pa </ins>se <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">tudi </ins>jedru<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">. Sposoben je </ins>sam <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">regulirati lastno </ins>izražanje. Brez njega replikacija in transkripcija na mtDNA ne potekata. TFAM sodeluje pri regulaciji koncentracije Ca²⁺ ionov, ki povezujejo presnovne potrebe celice z aktivacijo transkripcije mtDNA in funkcijo mitohondrija. Ima ključno vlogo pri pakiranju mtDNA v nukleoide, zaščiti genoma pred poškodbami ter sodeluje v mehanizmih popravljanja <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">mtDNA</ins>. TFAM ima tudi vpliv na imunsko signalizacijo.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Viri==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Viri==</div></td></tr> </table>

Zoja Peteh https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_mitohondrijskega_nukleoida_in_vloga_TFAM_pri_tem&diff=25765&oldid=prev 2026-04-18T14:36:56Z

<p><span class="autocomment">Viri</span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:36, 18 April 2026</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l43">Line 43:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 43:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Y. Song, W. Wang, B. Wang, Q. Shi: The Protective Mechanism of TFAM on Mitochondrial DNA and its Role in Neurodegenerative Diseases. Mol Neurobiol 2024, 61, 4381–4390. DOI: 10.1007/s12035-023-03841-7</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Y. Song, W. Wang, B. Wang, Q. Shi: The Protective Mechanism of TFAM on Mitochondrial DNA and its Role in Neurodegenerative Diseases. Mol Neurobiol 2024, 61, 4381–4390. DOI: 10.1007/s12035-023-03841-7</div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>E. J. Lee, Y. C. Kang, W.-H. Park, J. H. Jeong, Y. K. Pak: Negative transcriptional regulation of mitochondrial transcription factor A (TFAM) by nuclear TFAM. Biochem Biophys Res Commun 2014, 450, 166–171. DOI: 10.1016/j.bbrc.2014.05.082</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>E. J. Lee, Y. C. Kang, W.-H. Park, J. H. Jeong, Y. K. Pak: Negative transcriptional regulation of mitochondrial transcription factor A (TFAM) by nuclear TFAM. Biochem Biophys Res Commun 2014, 450, 166–171. DOI: 10.1016/j.bbrc.2014.05.082</div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>B. G. Tan, C. M. Gustafsson, M. Falkenberg: Mechanisms and regulation of human mitochondrial transcription. Nat Rev Mol Cell Biol 2024, 25, 119–132. DOI: 10.1038/s41580-023-00661-4</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>B. G. Tan, C. M. Gustafsson, M. Falkenberg: Mechanisms and regulation of human mitochondrial transcription. Nat Rev Mol Cell Biol 2024, 25, 119–132. DOI: 10.1038/s41580-023-00661-4</div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>K. Urrutia, Y. H. Chen, J. Tang, T. I. Hung, G. Zhang, W. Xu, W. Zhao, D. Tonthat, C.-E. A. Chang, L. Zhao: DNA sequence and lesion-dependent mitochondrial transcription factor A (TFAM)-DNA-binding modulates DNA repair activities and products. Nucleic Acids Res 2024, 52, 14093–14111. DOI: 10.1093/nar/gkae1144</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>K. Urrutia, Y. H. Chen, J. Tang, T. I. Hung, G. Zhang, W. Xu, W. Zhao, D. Tonthat, C.-E. A. Chang, L. Zhao: DNA sequence and lesion-dependent mitochondrial transcription factor A (TFAM)-DNA-binding modulates DNA repair activities and products. Nucleic Acids Res 2024, 52, 14093–14111. DOI: 10.1093/nar/gkae1144</div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>M. Yang, L. Sun, X. Feng, W. Xu: Mitochondrial transcription factor a as a guardian of mitochondrial integrity and emerging therapeutic target in human diseases: A review. Int J Biol Macromol 2025, 319, 145706. DOI: 10.1016/j.ijbiomac.2025.145706</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>M. Yang, L. Sun, X. Feng, W. Xu: Mitochondrial transcription factor a as a guardian of mitochondrial integrity and emerging therapeutic target in human diseases: A review. Int J Biol Macromol 2025, 319, 145706. DOI: 10.1016/j.ijbiomac.2025.145706</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Category:BMB]][[Category:SEM]]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Category:BMB]][[Category:SEM]]</div></td></tr> </table>

Zoja Peteh https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_mitohondrijskega_nukleoida_in_vloga_TFAM_pri_tem&diff=25763&oldid=prev 2026-04-18T14:36:25Z

<p><span class="autocomment">Viri</span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:36, 18 April 2026</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l42">Line 42:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 42:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Viri==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Viri==</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">vir1</del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Y. Song, W. Wang, B. Wang, Q. Shi: The Protective Mechanism of TFAM on Mitochondrial DNA and its Role in Neurodegenerative Diseases. Mol Neurobiol 2024, 61, 4381–4390. DOI: 10.1007/s12035-023-03841-7</ins></div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">E. J. Lee, Y. C. Kang, W.-H. Park, J. H. Jeong, Y. K. Pak: Negative transcriptional regulation of mitochondrial transcription factor A (TFAM) by nuclear TFAM. Biochem Biophys Res Commun 2014, 450, 166–171. DOI: 10.1016/j.bbrc.2014.05.082</ins></div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">B. G. Tan, C. M. Gustafsson, M. Falkenberg: Mechanisms and regulation of human mitochondrial transcription. Nat Rev Mol Cell Biol 2024, 25, 119–132. DOI: 10.1038/s41580-023-00661-4</ins></div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">K. Urrutia, Y. H. Chen, J. Tang, T. I. Hung, G. Zhang, W. Xu, W. Zhao, D. Tonthat, C.-E. A. Chang, L. Zhao: DNA sequence and lesion-dependent mitochondrial transcription factor A (TFAM)-DNA-binding modulates DNA repair activities and products. Nucleic Acids Res 2024, 52, 14093–14111. DOI: 10.1093/nar/gkae1144</ins></div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">M. Yang, L. Sun, X. Feng, W. Xu: Mitochondrial transcription factor a as a guardian of mitochondrial integrity and emerging therapeutic target in human diseases: A review. Int J Biol Macromol 2025, 319, 145706. DOI: 10.1016/j.ijbiomac.2025.145706</ins></div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Category:BMB]][[Category:SEM]]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Category:BMB]][[Category:SEM]]</div></td></tr> </table>

Zoja Peteh https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_mitohondrijskega_nukleoida_in_vloga_TFAM_pri_tem&diff=25758&oldid=prev 2026-04-18T14:29:02Z

<p></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:29, 18 April 2026</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l39">Line 39:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 39:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>TFAM je protein, ki se nahaja tako v mitohondriju, kot v jedru, kjer sam regulira svoje izražanje. Brez njega replikacija in transkripcija na mtDNA ne potekata. TFAM sodeluje pri regulaciji koncentracije Ca²⁺ ionov, ki povezujejo presnovne potrebe celice z aktivacijo transkripcije mtDNA in funkcijo mitohondrija. Ima ključno vlogo pri pakiranju mtDNA v nukleoide, zaščiti genoma pred poškodbami ter sodeluje v mehanizmih popravljanja DNA. TFAM ima tudi vpliv na imunsko signalizacijo.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>TFAM je protein, ki se nahaja tako v mitohondriju, kot v jedru, kjer sam regulira svoje izražanje. Brez njega replikacija in transkripcija na mtDNA ne potekata. TFAM sodeluje pri regulaciji koncentracije Ca²⁺ ionov, ki povezujejo presnovne potrebe celice z aktivacijo transkripcije mtDNA in funkcijo mitohondrija. Ima ključno vlogo pri pakiranju mtDNA v nukleoide, zaščiti genoma pred poškodbami ter sodeluje v mehanizmih popravljanja DNA. TFAM ima tudi vpliv na imunsko signalizacijo.</div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">==Viri==</ins></div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">vir1</ins></div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Category:BMB]][[Category:SEM]]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Category:BMB]][[Category:SEM]]</div></td></tr> </table>

Zoja Peteh https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_mitohondrijskega_nukleoida_in_vloga_TFAM_pri_tem&diff=25757&oldid=prev 2026-04-18T14:21:18Z

<p><span class="autocomment">Regulacija transkripcije mtDNA preko Ca2+-odvisnih signalnih poti in TFAM</span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:21, 18 April 2026</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l22">Line 22:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 22:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Regulacija transkripcije mtDNA preko Ca&lt;sup&gt;2+&lt;/sup&gt;-odvisnih signalnih poti in TFAM==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Regulacija transkripcije mtDNA preko Ca&lt;sup&gt;2+&lt;/sup&gt;-odvisnih signalnih poti in TFAM==</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ravni kalcijevih ionov (Ca²⁺) imajo pomembno regulatorno vlogo pri transkripciji mtDNA preko vpliva na presnovno aktivnost mitohondrija. Ca²⁺ vstopa v mitohondrijski matriks <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">preko </del>napetostno <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">odvisnih anionskih kanalov</del>. Povišane koncentracije Ca²⁺ aktivirajo ključne encime Krebsovega cikla, kar vodi do povečane produkcije NADH in FADH₂ ter posledično do povečane aktivnosti dihalne verige in sinteze ATP. Povečana energijska produkcija deluje kot signal za povečano izražanje mitohondrijskih genov, kar se odraža v povečani transkripciji mtDNA. Poleg tega Ca²⁺ vpliva tudi na signalne poti, ki vključujejo kalmodulin-odvisne proteinske kinaze, ter posredno regulira aktivnost TFAM, ki pa sodeluje tudi pri ohranjanju membranskega potenciala. Membranski potencial namreč spodbuja privzem Ca²⁺ in tako ustvarja povratno zanko regulacije. Skupaj ti mehanizmi omogočajo prilagoditev mitohondrijske aktivnosti energijskim potrebam celice. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Ca&lt;sup&gt;2+</del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ravni kalcijevih ionov (Ca²⁺) imajo pomembno regulatorno vlogo pri transkripciji mtDNA preko vpliva na presnovno aktivnost mitohondrija. Ca²⁺ vstopa v mitohondrijski matriks <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">skozi </ins>napetostno <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">odvisne anionske kanale</ins>. Povišane koncentracije Ca²⁺ aktivirajo ključne encime Krebsovega cikla, kar vodi do povečane produkcije NADH in FADH₂ ter posledično do povečane aktivnosti dihalne verige in sinteze ATP. Povečana energijska produkcija deluje kot signal za povečano izražanje mitohondrijskih genov, kar se odraža v povečani transkripciji mtDNA. Poleg tega Ca²⁺ vpliva tudi na signalne poti, ki vključujejo kalmodulin-odvisne proteinske kinaze, ter posredno regulira aktivnost TFAM, ki pa sodeluje tudi pri ohranjanju membranskega potenciala. Membranski potencial namreč spodbuja privzem Ca²⁺ in tako ustvarja povratno zanko regulacije. Skupaj ti mehanizmi omogočajo prilagoditev mitohondrijske aktivnosti energijskim potrebam celice.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Pakiranje mtDNA==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Pakiranje mtDNA==</div></td></tr> </table>

Zoja Peteh https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_mitohondrijskega_nukleoida_in_vloga_TFAM_pri_tem&diff=25756&oldid=prev 2026-04-18T14:18:44Z

<p><span class="autocomment">Regulacija transkripcije mtDNA preko Ca2+&lt;-odvisnih signalnih poti in TFAM</span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:18, 18 April 2026</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l20">Line 20:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 20:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Del transkriptov se prezgodaj zaključi na ohranjeni, z gvaninom bogati sekvenci CSB2. Ta prezgodnja terminacija vodi do nastanka kratkih RNA fragmentov, ki ostanejo vezani na DNA in tvorijo RNA–DNA hibride. Ti fragmenti imajo ključno funkcijo, saj služijo kot začetni primerji za DNA-polimerazo γ, ki nato začne sintezo težke verige mtDNA. Klasični replisomi v jedrnih, bakterijskih in fagnih sistemih običajno potrebujejo encim primazo, ki sintetizira kratke RNA začetne oligonukleotide za začetek replikacije DNA. Vendar pa mitohondriji sesalcev takšnega encima nimajo, zato vlogo sinteze RNA primerjev prevzame mitohondrijska RNA-polimeraza (POLRMT). Na ta način mitohondrij izkorišča transkripcijski aparat kot nadomestek za klasično primazo, kar predstavlja edinstveno prilagoditev v primerjavi z jedrnim genomom.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Del transkriptov se prezgodaj zaključi na ohranjeni, z gvaninom bogati sekvenci CSB2. Ta prezgodnja terminacija vodi do nastanka kratkih RNA fragmentov, ki ostanejo vezani na DNA in tvorijo RNA–DNA hibride. Ti fragmenti imajo ključno funkcijo, saj služijo kot začetni primerji za DNA-polimerazo γ, ki nato začne sintezo težke verige mtDNA. Klasični replisomi v jedrnih, bakterijskih in fagnih sistemih običajno potrebujejo encim primazo, ki sintetizira kratke RNA začetne oligonukleotide za začetek replikacije DNA. Vendar pa mitohondriji sesalcev takšnega encima nimajo, zato vlogo sinteze RNA primerjev prevzame mitohondrijska RNA-polimeraza (POLRMT). Na ta način mitohondrij izkorišča transkripcijski aparat kot nadomestek za klasično primazo, kar predstavlja edinstveno prilagoditev v primerjavi z jedrnim genomom.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Regulacija transkripcije mtDNA preko Ca&lt;sup&gt;2+&lt;-odvisnih signalnih poti in TFAM==</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Regulacija transkripcije mtDNA preko Ca&lt;sup&gt;2+&lt;<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">/sup&gt;</ins>-odvisnih signalnih poti in TFAM==</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ravni kalcijevih ionov (Ca²⁺) imajo pomembno regulatorno vlogo pri transkripciji mtDNA preko vpliva na presnovno aktivnost mitohondrija. Ca²⁺ vstopa v mitohondrijski matriks preko napetostno odvisnih anionskih kanalov. Povišane koncentracije Ca²⁺ aktivirajo ključne encime Krebsovega cikla, kar vodi do povečane produkcije NADH in FADH₂ ter posledično do povečane aktivnosti dihalne verige in sinteze ATP. Povečana energijska produkcija deluje kot signal za povečano izražanje mitohondrijskih genov, kar se odraža v povečani transkripciji mtDNA. Poleg tega Ca²⁺ vpliva tudi na signalne poti, ki vključujejo kalmodulin-odvisne proteinske kinaze, ter posredno regulira aktivnost TFAM, ki pa sodeluje tudi pri ohranjanju membranskega potenciala. Membranski potencial namreč spodbuja privzem Ca²⁺ in tako ustvarja povratno zanko regulacije. Skupaj ti mehanizmi omogočajo prilagoditev mitohondrijske aktivnosti energijskim potrebam celice. Ca&lt;sup&gt;2+</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ravni kalcijevih ionov (Ca²⁺) imajo pomembno regulatorno vlogo pri transkripciji mtDNA preko vpliva na presnovno aktivnost mitohondrija. Ca²⁺ vstopa v mitohondrijski matriks preko napetostno odvisnih anionskih kanalov. Povišane koncentracije Ca²⁺ aktivirajo ključne encime Krebsovega cikla, kar vodi do povečane produkcije NADH in FADH₂ ter posledično do povečane aktivnosti dihalne verige in sinteze ATP. Povečana energijska produkcija deluje kot signal za povečano izražanje mitohondrijskih genov, kar se odraža v povečani transkripciji mtDNA. Poleg tega Ca²⁺ vpliva tudi na signalne poti, ki vključujejo kalmodulin-odvisne proteinske kinaze, ter posredno regulira aktivnost TFAM, ki pa sodeluje tudi pri ohranjanju membranskega potenciala. Membranski potencial namreč spodbuja privzem Ca²⁺ in tako ustvarja povratno zanko regulacije. Skupaj ti mehanizmi omogočajo prilagoditev mitohondrijske aktivnosti energijskim potrebam celice. Ca&lt;sup&gt;2+</div></td></tr> </table>

Zoja Peteh https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_mitohondrijskega_nukleoida_in_vloga_TFAM_pri_tem&diff=25755&oldid=prev 2026-04-18T14:18:07Z

<p><span class="autocomment">Regulacija transkripcije mtDNA preko Ca2+-odvisnih signalnih poti in TFAM</span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:18, 18 April 2026</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l20">Line 20:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 20:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Del transkriptov se prezgodaj zaključi na ohranjeni, z gvaninom bogati sekvenci CSB2. Ta prezgodnja terminacija vodi do nastanka kratkih RNA fragmentov, ki ostanejo vezani na DNA in tvorijo RNA–DNA hibride. Ti fragmenti imajo ključno funkcijo, saj služijo kot začetni primerji za DNA-polimerazo γ, ki nato začne sintezo težke verige mtDNA. Klasični replisomi v jedrnih, bakterijskih in fagnih sistemih običajno potrebujejo encim primazo, ki sintetizira kratke RNA začetne oligonukleotide za začetek replikacije DNA. Vendar pa mitohondriji sesalcev takšnega encima nimajo, zato vlogo sinteze RNA primerjev prevzame mitohondrijska RNA-polimeraza (POLRMT). Na ta način mitohondrij izkorišča transkripcijski aparat kot nadomestek za klasično primazo, kar predstavlja edinstveno prilagoditev v primerjavi z jedrnim genomom.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Del transkriptov se prezgodaj zaključi na ohranjeni, z gvaninom bogati sekvenci CSB2. Ta prezgodnja terminacija vodi do nastanka kratkih RNA fragmentov, ki ostanejo vezani na DNA in tvorijo RNA–DNA hibride. Ti fragmenti imajo ključno funkcijo, saj služijo kot začetni primerji za DNA-polimerazo γ, ki nato začne sintezo težke verige mtDNA. Klasični replisomi v jedrnih, bakterijskih in fagnih sistemih običajno potrebujejo encim primazo, ki sintetizira kratke RNA začetne oligonukleotide za začetek replikacije DNA. Vendar pa mitohondriji sesalcev takšnega encima nimajo, zato vlogo sinteze RNA primerjev prevzame mitohondrijska RNA-polimeraza (POLRMT). Na ta način mitohondrij izkorišča transkripcijski aparat kot nadomestek za klasično primazo, kar predstavlja edinstveno prilagoditev v primerjavi z jedrnim genomom.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Regulacija transkripcije mtDNA preko Ca&lt;sup&gt;2+-odvisnih signalnih poti in TFAM==</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Regulacija transkripcije mtDNA preko Ca&lt;sup&gt;2+<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">&lt;</ins>-odvisnih signalnih poti in TFAM==</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ravni kalcijevih ionov (Ca²⁺) imajo pomembno regulatorno vlogo pri transkripciji mtDNA preko vpliva na presnovno aktivnost mitohondrija. Ca²⁺ vstopa v mitohondrijski matriks preko napetostno odvisnih anionskih kanalov. Povišane koncentracije Ca²⁺ aktivirajo ključne encime Krebsovega cikla, kar vodi do povečane produkcije NADH in FADH₂ ter posledično do povečane aktivnosti dihalne verige in sinteze ATP. Povečana energijska produkcija deluje kot signal za povečano izražanje mitohondrijskih genov, kar se odraža v povečani transkripciji mtDNA. Poleg tega Ca²⁺ vpliva tudi na signalne poti, ki vključujejo kalmodulin-odvisne proteinske kinaze, ter posredno regulira aktivnost TFAM, ki pa sodeluje tudi pri ohranjanju membranskega potenciala. Membranski potencial namreč spodbuja privzem Ca²⁺ in tako ustvarja povratno zanko regulacije. Skupaj ti mehanizmi omogočajo prilagoditev mitohondrijske aktivnosti energijskim potrebam celice. Ca&lt;sup&gt;2+</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ravni kalcijevih ionov (Ca²⁺) imajo pomembno regulatorno vlogo pri transkripciji mtDNA preko vpliva na presnovno aktivnost mitohondrija. Ca²⁺ vstopa v mitohondrijski matriks preko napetostno odvisnih anionskih kanalov. Povišane koncentracije Ca²⁺ aktivirajo ključne encime Krebsovega cikla, kar vodi do povečane produkcije NADH in FADH₂ ter posledično do povečane aktivnosti dihalne verige in sinteze ATP. Povečana energijska produkcija deluje kot signal za povečano izražanje mitohondrijskih genov, kar se odraža v povečani transkripciji mtDNA. Poleg tega Ca²⁺ vpliva tudi na signalne poti, ki vključujejo kalmodulin-odvisne proteinske kinaze, ter posredno regulira aktivnost TFAM, ki pa sodeluje tudi pri ohranjanju membranskega potenciala. Membranski potencial namreč spodbuja privzem Ca²⁺ in tako ustvarja povratno zanko regulacije. Skupaj ti mehanizmi omogočajo prilagoditev mitohondrijske aktivnosti energijskim potrebam celice. Ca&lt;sup&gt;2+</div></td></tr> </table>

Zoja Peteh https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_mitohondrijskega_nukleoida_in_vloga_TFAM_pri_tem&diff=25754&oldid=prev 2026-04-18T14:17:33Z

<p><span class="autocomment">Regulacija transkripcije mtDNA preko Ca²-odvisnih signalnih poti in TFAM</span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:17, 18 April 2026</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l20">Line 20:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 20:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Del transkriptov se prezgodaj zaključi na ohranjeni, z gvaninom bogati sekvenci CSB2. Ta prezgodnja terminacija vodi do nastanka kratkih RNA fragmentov, ki ostanejo vezani na DNA in tvorijo RNA–DNA hibride. Ti fragmenti imajo ključno funkcijo, saj služijo kot začetni primerji za DNA-polimerazo γ, ki nato začne sintezo težke verige mtDNA. Klasični replisomi v jedrnih, bakterijskih in fagnih sistemih običajno potrebujejo encim primazo, ki sintetizira kratke RNA začetne oligonukleotide za začetek replikacije DNA. Vendar pa mitohondriji sesalcev takšnega encima nimajo, zato vlogo sinteze RNA primerjev prevzame mitohondrijska RNA-polimeraza (POLRMT). Na ta način mitohondrij izkorišča transkripcijski aparat kot nadomestek za klasično primazo, kar predstavlja edinstveno prilagoditev v primerjavi z jedrnim genomom.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Del transkriptov se prezgodaj zaključi na ohranjeni, z gvaninom bogati sekvenci CSB2. Ta prezgodnja terminacija vodi do nastanka kratkih RNA fragmentov, ki ostanejo vezani na DNA in tvorijo RNA–DNA hibride. Ti fragmenti imajo ključno funkcijo, saj služijo kot začetni primerji za DNA-polimerazo γ, ki nato začne sintezo težke verige mtDNA. Klasični replisomi v jedrnih, bakterijskih in fagnih sistemih običajno potrebujejo encim primazo, ki sintetizira kratke RNA začetne oligonukleotide za začetek replikacije DNA. Vendar pa mitohondriji sesalcev takšnega encima nimajo, zato vlogo sinteze RNA primerjev prevzame mitohondrijska RNA-polimeraza (POLRMT). Na ta način mitohondrij izkorišča transkripcijski aparat kot nadomestek za klasično primazo, kar predstavlja edinstveno prilagoditev v primerjavi z jedrnim genomom.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Regulacija transkripcije mtDNA preko <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Ca²</del>-odvisnih signalnih poti in TFAM==</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Regulacija transkripcije mtDNA preko <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Ca&lt;sup&gt;2+</ins>-odvisnih signalnih poti in TFAM==</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ravni kalcijevih ionov (Ca²⁺) imajo pomembno regulatorno vlogo pri transkripciji mtDNA preko vpliva na presnovno aktivnost mitohondrija. Ca²⁺ vstopa v mitohondrijski matriks preko napetostno odvisnih anionskih kanalov. Povišane koncentracije Ca²⁺ aktivirajo ključne encime Krebsovega cikla, kar vodi do povečane produkcije NADH in FADH₂ ter posledično do povečane aktivnosti dihalne verige in sinteze ATP. Povečana energijska produkcija deluje kot signal za povečano izražanje mitohondrijskih genov, kar se odraža v povečani transkripciji mtDNA. Poleg tega Ca²⁺ vpliva tudi na signalne poti, ki vključujejo kalmodulin-odvisne proteinske kinaze, ter posredno regulira aktivnost TFAM, ki pa sodeluje tudi pri ohranjanju membranskega potenciala. Membranski potencial namreč spodbuja privzem Ca²⁺ in tako ustvarja povratno zanko regulacije. Skupaj ti mehanizmi omogočajo prilagoditev mitohondrijske aktivnosti energijskim potrebam celice. Ca&lt;sup&gt;2+<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">/</del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ravni kalcijevih ionov (Ca²⁺) imajo pomembno regulatorno vlogo pri transkripciji mtDNA preko vpliva na presnovno aktivnost mitohondrija. Ca²⁺ vstopa v mitohondrijski matriks preko napetostno odvisnih anionskih kanalov. Povišane koncentracije Ca²⁺ aktivirajo ključne encime Krebsovega cikla, kar vodi do povečane produkcije NADH in FADH₂ ter posledično do povečane aktivnosti dihalne verige in sinteze ATP. Povečana energijska produkcija deluje kot signal za povečano izražanje mitohondrijskih genov, kar se odraža v povečani transkripciji mtDNA. Poleg tega Ca²⁺ vpliva tudi na signalne poti, ki vključujejo kalmodulin-odvisne proteinske kinaze, ter posredno regulira aktivnost TFAM, ki pa sodeluje tudi pri ohranjanju membranskega potenciala. Membranski potencial namreč spodbuja privzem Ca²⁺ in tako ustvarja povratno zanko regulacije. Skupaj ti mehanizmi omogočajo prilagoditev mitohondrijske aktivnosti energijskim potrebam celice. Ca&lt;sup&gt;2+</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Pakiranje mtDNA==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Pakiranje mtDNA==</div></td></tr> </table>

Zoja Peteh https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_mitohondrijskega_nukleoida_in_vloga_TFAM_pri_tem&diff=25753&oldid=prev 2026-04-18T14:16:55Z

<p><span class="autocomment">Regulacija transkripcije mtDNA preko Ca²-odvisnih signalnih poti in TFAM</span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:16, 18 April 2026</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l22">Line 22:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 22:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Regulacija transkripcije mtDNA preko Ca²-odvisnih signalnih poti in TFAM==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Regulacija transkripcije mtDNA preko Ca²-odvisnih signalnih poti in TFAM==</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ravni kalcijevih ionov (Ca²⁺) imajo pomembno regulatorno vlogo pri transkripciji mtDNA preko vpliva na presnovno aktivnost mitohondrija. Ca²⁺ vstopa v mitohondrijski matriks preko napetostno odvisnih anionskih kanalov. Povišane koncentracije Ca²⁺ aktivirajo ključne encime Krebsovega cikla, kar vodi do povečane produkcije NADH in FADH₂ ter posledično do povečane aktivnosti dihalne verige in sinteze ATP. Povečana energijska produkcija deluje kot signal za povečano izražanje mitohondrijskih genov, kar se odraža v povečani transkripciji mtDNA. Poleg tega Ca²⁺ vpliva tudi na signalne poti, ki vključujejo kalmodulin-odvisne proteinske kinaze, ter posredno regulira aktivnost TFAM, ki pa sodeluje tudi pri ohranjanju membranskega potenciala. Membranski potencial namreč spodbuja privzem Ca²⁺ in tako ustvarja povratno zanko regulacije. Skupaj ti mehanizmi omogočajo prilagoditev mitohondrijske aktivnosti energijskim potrebam celice. Ca&lt;sup&gt;2+/<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">sup&gt;</del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ravni kalcijevih ionov (Ca²⁺) imajo pomembno regulatorno vlogo pri transkripciji mtDNA preko vpliva na presnovno aktivnost mitohondrija. Ca²⁺ vstopa v mitohondrijski matriks preko napetostno odvisnih anionskih kanalov. Povišane koncentracije Ca²⁺ aktivirajo ključne encime Krebsovega cikla, kar vodi do povečane produkcije NADH in FADH₂ ter posledično do povečane aktivnosti dihalne verige in sinteze ATP. Povečana energijska produkcija deluje kot signal za povečano izražanje mitohondrijskih genov, kar se odraža v povečani transkripciji mtDNA. Poleg tega Ca²⁺ vpliva tudi na signalne poti, ki vključujejo kalmodulin-odvisne proteinske kinaze, ter posredno regulira aktivnost TFAM, ki pa sodeluje tudi pri ohranjanju membranskega potenciala. Membranski potencial namreč spodbuja privzem Ca²⁺ in tako ustvarja povratno zanko regulacije. Skupaj ti mehanizmi omogočajo prilagoditev mitohondrijske aktivnosti energijskim potrebam celice. Ca&lt;sup&gt;2+/</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Pakiranje mtDNA==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Pakiranje mtDNA==</div></td></tr> </table>

Zoja Peteh https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_mitohondrijskega_nukleoida_in_vloga_TFAM_pri_tem&diff=25752&oldid=prev 2026-04-18T14:16:36Z

<p><span class="autocomment">Regulacija transkripcije mtDNA preko Ca²⁺-odvisnih signalnih poti in TFAM</span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:16, 18 April 2026</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l20">Line 20:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 20:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Del transkriptov se prezgodaj zaključi na ohranjeni, z gvaninom bogati sekvenci CSB2. Ta prezgodnja terminacija vodi do nastanka kratkih RNA fragmentov, ki ostanejo vezani na DNA in tvorijo RNA–DNA hibride. Ti fragmenti imajo ključno funkcijo, saj služijo kot začetni primerji za DNA-polimerazo γ, ki nato začne sintezo težke verige mtDNA. Klasični replisomi v jedrnih, bakterijskih in fagnih sistemih običajno potrebujejo encim primazo, ki sintetizira kratke RNA začetne oligonukleotide za začetek replikacije DNA. Vendar pa mitohondriji sesalcev takšnega encima nimajo, zato vlogo sinteze RNA primerjev prevzame mitohondrijska RNA-polimeraza (POLRMT). Na ta način mitohondrij izkorišča transkripcijski aparat kot nadomestek za klasično primazo, kar predstavlja edinstveno prilagoditev v primerjavi z jedrnim genomom.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Del transkriptov se prezgodaj zaključi na ohranjeni, z gvaninom bogati sekvenci CSB2. Ta prezgodnja terminacija vodi do nastanka kratkih RNA fragmentov, ki ostanejo vezani na DNA in tvorijo RNA–DNA hibride. Ti fragmenti imajo ključno funkcijo, saj služijo kot začetni primerji za DNA-polimerazo γ, ki nato začne sintezo težke verige mtDNA. Klasični replisomi v jedrnih, bakterijskih in fagnih sistemih običajno potrebujejo encim primazo, ki sintetizira kratke RNA začetne oligonukleotide za začetek replikacije DNA. Vendar pa mitohondriji sesalcev takšnega encima nimajo, zato vlogo sinteze RNA primerjev prevzame mitohondrijska RNA-polimeraza (POLRMT). Na ta način mitohondrij izkorišča transkripcijski aparat kot nadomestek za klasično primazo, kar predstavlja edinstveno prilagoditev v primerjavi z jedrnim genomom.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Regulacija transkripcije mtDNA preko <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Ca²⁺</del>-odvisnih signalnih poti in TFAM==</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Regulacija transkripcije mtDNA preko <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Ca²</ins>-odvisnih signalnih poti in TFAM==</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ravni kalcijevih ionov (Ca²⁺) imajo pomembno regulatorno vlogo pri transkripciji mtDNA preko vpliva na presnovno aktivnost mitohondrija. Ca²⁺ vstopa v mitohondrijski matriks preko napetostno odvisnih anionskih kanalov. Povišane koncentracije Ca²⁺ aktivirajo ključne encime Krebsovega cikla, kar vodi do povečane produkcije NADH in FADH₂ ter posledično do povečane aktivnosti dihalne verige in sinteze ATP. Povečana energijska produkcija deluje kot signal za povečano izražanje mitohondrijskih genov, kar se odraža v povečani transkripciji mtDNA. Poleg tega Ca²⁺ vpliva tudi na signalne poti, ki vključujejo kalmodulin-odvisne proteinske kinaze, ter posredno regulira aktivnost TFAM, ki pa sodeluje tudi pri ohranjanju membranskega potenciala. Membranski potencial namreč spodbuja privzem Ca²⁺ in tako ustvarja povratno zanko regulacije. Skupaj ti mehanizmi omogočajo prilagoditev mitohondrijske aktivnosti energijskim potrebam celice.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ravni kalcijevih ionov (Ca²⁺) imajo pomembno regulatorno vlogo pri transkripciji mtDNA preko vpliva na presnovno aktivnost mitohondrija. Ca²⁺ vstopa v mitohondrijski matriks preko napetostno odvisnih anionskih kanalov. Povišane koncentracije Ca²⁺ aktivirajo ključne encime Krebsovega cikla, kar vodi do povečane produkcije NADH in FADH₂ ter posledično do povečane aktivnosti dihalne verige in sinteze ATP. Povečana energijska produkcija deluje kot signal za povečano izražanje mitohondrijskih genov, kar se odraža v povečani transkripciji mtDNA. Poleg tega Ca²⁺ vpliva tudi na signalne poti, ki vključujejo kalmodulin-odvisne proteinske kinaze, ter posredno regulira aktivnost TFAM, ki pa sodeluje tudi pri ohranjanju membranskega potenciala. Membranski potencial namreč spodbuja privzem Ca²⁺ in tako ustvarja povratno zanko regulacije. Skupaj ti mehanizmi omogočajo prilagoditev mitohondrijske aktivnosti energijskim potrebam celice. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Ca&lt;sup&gt;2+/sup&gt;</ins></div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Pakiranje mtDNA==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==Pakiranje mtDNA==</div></td></tr> </table>

Zoja Peteh