Peskovnik - Revision history

MirjamKmetic: /* Amiloid beta */

2015-03-31T15:30:04Z

Amiloid beta

← Older revision		Revision as of 15:30, 31 March 2015
Line 41:		Line 41:

	== Amiloid beta ==		== Amiloid beta ==
	'''Beta amiloida''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov v možganih bolnikov z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Alzheimerjeva_bolezen Alzheimerjevo boleznijo]. Podobni planki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta [http://en.wikipedia.org/wiki/Lewy_body_dementia demence z Lewy telesci] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_amyloid_angiopathy Miozitis]. Aβ tovorijo tudi agregati premaz možganska krvnih žil v možganskem Amiloidnem ožilju. Ti plaki pa so sestavljene iz prepletenih Fibrilarni proteinov imenovani Amiloidne vlaknine. Ta protein je skupen tudi ostalim peptidom kot so prionov peptid, ki ga povezujemo z boleznimi ki vklučujejo napačno zlaganje oziroma razporejanje proteinov. Raziskave nam kažejo da imata [[~~mulekoli~~]] Aβ40 in Aβ42 velik vpliv pri razvitju Alzheimerjeve bolezni in obeh miščnih bolezni.		'''Beta amiloida''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov v možganih bolnikov z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Alzheimerjeva_bolezen Alzheimerjevo boleznijo]. Podobni planki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta [http://en.wikipedia.org/wiki/Lewy_body_dementia demence z Lewy telesci] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_amyloid_angiopathy Miozitis]. Aβ tovorijo tudi agregati premaz možganska krvnih žil v možganskem Amiloidnem ožilju. Ti plaki pa so sestavljene iz prepletenih Fibrilarni proteinov imenovani Amiloidne vlaknine. Ta protein je skupen tudi ostalim peptidom kot so prionov peptid, ki ga povezujemo z boleznimi ki vklučujejo napačno zlaganje oziroma razporejanje proteinov. Raziskave nam kažejo da imata [[molekuli]] Aβ40 in Aβ42 velik vpliv pri razvitju Alzheimerjeve bolezni in obeh miščnih bolezni.

	=== Nastanek Amiloidov beta ===		=== Nastanek Amiloidov beta ===

MirjamKmetic: /* Amiloid beta */

2015-03-31T15:25:16Z

Amiloid beta

← Older revision		Revision as of 15:25, 31 March 2015
Line 41:		Line 41:

	== Amiloid beta ==		== Amiloid beta ==
	'''Beta amiloida''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov v možganih bolnikov z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Alzheimerjeva_bolezen Alzheimerjevo boleznijo]. Podobni planki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta [http://en.wikipedia.org/wiki/Lewy_body_dementia demence z Lewy telesci] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_amyloid_angiopathy Miozitis]. Aβ tovorijo tudi agregati premaz možganska krvnih žil v možganskem Amiloidnem ožilju. Ti plaki pa so sestavljene iz prepletenih Fibrilarni proteinov imenovani Amiloidne vlaknine. Ta protein je skupen tudi ostalim peptidom kot so prionov peptid, ki ga povezujemo z boleznimi ki vklučujejo napačno zlaganje oziroma razporejanje proteinov. Raziskave nam kažejo da imata mulekoli Aβ40 in Aβ42 velik vpliv pri razvitju Alzheimerjeve bolezni in obeh miščnih bolezni.		'''Beta amiloida''' (Aβ ali Abeta) je peptid sestavljen iz 39-43 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislin], ki naj bi bili glavna sestavina Amiloidih plakov v možganih bolnikov z [http://sl.wikipedia.org/wiki/Alzheimerjeva_bolezen Alzheimerjevo boleznijo]. Podobni planki se pojavljajo v nekaterih različicah mišičnih bolezni kot sta [http://en.wikipedia.org/wiki/Lewy_body_dementia demence z Lewy telesci] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Cerebral_amyloid_angiopathy Miozitis]. Aβ tovorijo tudi agregati premaz možganska krvnih žil v možganskem Amiloidnem ožilju. Ti plaki pa so sestavljene iz prepletenih Fibrilarni proteinov imenovani Amiloidne vlaknine. Ta protein je skupen tudi ostalim peptidom kot so prionov peptid, ki ga povezujemo z boleznimi ki vklučujejo napačno zlaganje oziroma razporejanje proteinov. Raziskave nam kažejo da imata [[mulekoli]] Aβ40 in Aβ42 velik vpliv pri razvitju Alzheimerjeve bolezni in obeh miščnih bolezni.

	=== Nastanek Amiloidov beta ===		=== Nastanek Amiloidov beta ===

Pirman0: /* Viri */

2014-01-07T19:32:50Z

Viri

← Older revision		Revision as of 19:32, 7 January 2014
Line 13:		Line 13:
	Pri segrevanju z razredčenimi kislinami ali pa pod vplivov encimov se [[Image:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/ff/Creatine2.png škrob]] najprej razgradi v dekstrin, nato v [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Disaharidi_in_oligosaharidi#Maltoza maltozo] in končno v glukozo. <br>Prisotnost škroba dokazujemo z [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/ff/Creatine2.png jodovico], raztopino joda v vodi, ki je rjavkaste barve, s škrobom pa daje modro-vijolično obarvanje.<br>		Pri segrevanju z razredčenimi kislinami ali pa pod vplivov encimov se [[Image:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/ff/Creatine2.png škrob]] najprej razgradi v dekstrin, nato v [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Disaharidi_in_oligosaharidi#Maltoza maltozo] in končno v glukozo. <br>Prisotnost škroba dokazujemo z [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/ff/Creatine2.png jodovico], raztopino joda v vodi, ki je rjavkaste barve, s škrobom pa daje modro-vijolično obarvanje.<br>

	~~== Viri ==~~

	~~Boyer, Rodney F. Temelji Biokemije. Ljubljana, 2005.~~


	~~[http://en.wikipedia.org/wiki/Acetylcholinesterase Acetylcholinesterase, Wikipedia]~~

	== RNP ==		== RNP ==

Pirman0: /* Škrob */

2014-01-07T19:32:38Z

Škrob

← Older revision		Revision as of 19:32, 7 January 2014
Line 13:		Line 13:
	Pri segrevanju z razredčenimi kislinami ali pa pod vplivov encimov se [[Image:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/ff/Creatine2.png škrob]] najprej razgradi v dekstrin, nato v [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Disaharidi_in_oligosaharidi#Maltoza maltozo] in končno v glukozo. <br>Prisotnost škroba dokazujemo z [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/ff/Creatine2.png jodovico], raztopino joda v vodi, ki je rjavkaste barve, s škrobom pa daje modro-vijolično obarvanje.<br>		Pri segrevanju z razredčenimi kislinami ali pa pod vplivov encimov se [[Image:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/ff/Creatine2.png škrob]] najprej razgradi v dekstrin, nato v [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Disaharidi_in_oligosaharidi#Maltoza maltozo] in končno v glukozo. <br>Prisotnost škroba dokazujemo z [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/ff/Creatine2.png jodovico], raztopino joda v vodi, ki je rjavkaste barve, s škrobom pa daje modro-vijolično obarvanje.<br>

			== Viri ==

			Boyer, Rodney F. Temelji Biokemije. Ljubljana, 2005.


			[http://en.wikipedia.org/wiki/Acetylcholinesterase Acetylcholinesterase, Wikipedia]








	== RNP ==		== RNP ==

Pirman0: /* Zunanje povezave */

2014-01-06T18:51:51Z

Zunanje povezave

← Older revision		Revision as of 18:51, 6 January 2014
Line 23:		Line 23:


	~~== Zunanje povezave ==~~

	~~[http://en.wikipedia.org/wiki/Acetylcholinesterase]~~
	~~[http://www.proteopedia.org/wiki/index.php/Acetylcholinesterase]~~
	~~[http://www.rcsb.org/pdb/101/motm.do?momID=54]~~

	== RNP ==		== RNP ==

Pirman0: /* Viri */

2014-01-06T18:51:39Z

Viri

← Older revision		Revision as of 18:51, 6 January 2014
Line 21:		Line 21:


	~~== Viri ==~~

	~~[http://en.wikipedia.org/wiki/Acetylcholinesterase Acetylcholinesterase, Wikipedia]~~

	== Zunanje povezave ==		== Zunanje povezave ==

Pirman0: /* Biološka funkcija */

2014-01-06T18:51:27Z

Biološka funkcija

← Older revision		Revision as of 18:51, 6 January 2014
Line 19:		Line 19:


	~~== Biološka funkcija ==~~

	Med prenosom živčnih signalov, [[acetilholin]] preide iz živca v sinaptično režo, kjer se veže na ACh receptorje na postsinaptični membrani in tako prenaša živčne signale. Acetilholinesteraza, ki se tudi nahaja na postsinaptični membrani, prekine prenos signalov, tako da hidrolizira [[acetilholin]]. Novonastali prosti holin se prenese nazaj v živec, kjer se iz acetil-koencima A preko delovanja acetilholintransferaza ponovno sintetizira c [[acetilholin]].

Pirman0: /* Encimska struktura in mehanizem */

2014-01-06T18:51:15Z

Encimska struktura in mehanizem

← Older revision		Revision as of 18:51, 6 January 2014
Line 17:		Line 17:


	~~== Encimska struktura in mehanizem ==~~


	Acetilholinesteraza ima zelo visoko katalitično aktivnost, saj vsaka molekula tega encima razgradi 25000 molekul acetilholina v eni sekundi. To predstavlja tako hitrost razgradnje, kot je približna hitrost difuzije substrata, zato lahko encimu acetilholinesteraza rečemo tudi popolni encim.
	Aktivno mesto acetilholinesteraze obsega dve podmesti, anionsko mesto in estersko mesto. Na anionsko mesto se veže pozitivni kvartarni amin iz molekule acetilholina, lahko pa tudi kationski substrati in inhibitorji. Estersko mesto je sestavljeno iz katalitične triade treh aminokislin, in sicer serina, histidina in glutamata. Na tem mestu se acetilholin hidrolizira v acetat in holin, tako da nastane acetil-encim in prosti [[holin]]. Acetil-encim se kasneje razgradi na prost encim, ki je sposoben ponovnega delovanja, in acetilno skupino. To se zgodi ob prisotnosti vode in aminokisline [[histidin]].

	== Biološka funkcija ==		== Biološka funkcija ==

Pirman0: /* Acetilholinesteraza */

2014-01-06T18:51:03Z

Acetilholinesteraza

← Older revision		Revision as of 18:51, 6 January 2014
Line 15:		Line 15:


	~~== Acetilholinesteraza ==~~


	Acetilholinesteraza ali acetilidrolaza, krajše tudi AChE, je encim, ki ga uvrščamo med hidrolaze,saj hidrolizira nevrotransmiter (živčni prenašalec) [[acetilholin]]. Acetilholinesteraza se nahaja predvsem na stikih med živci in mišico, kjer prekine prenos živčnih signalov med živcem in mišico.

Pirman0: /* Acetilholinesteraza */

2014-01-06T18:49:59Z

Acetilholinesteraza

← Older revision		Revision as of 18:49, 6 January 2014
Line 18:		Line 18:


	Acetilholinesteraza ali acetilidrolaza, krajše tudi AChE, je encim, ki ga uvrščamo med [[hidrolaze]], saj hidrolizira [[nevrotransmiter]] (živčni prenašalec) [[acetilholin]]. Acetilholinesteraza se nahaja predvsem na stikih med živci in mišico, kjer prekine prenos živčnih signalov med živcem in mišico.		Acetilholinesteraza ali acetilidrolaza, krajše tudi AChE, je encim, ki ga uvrščamo med hidrolaze,saj hidrolizira nevrotransmiter (živčni prenašalec) [[acetilholin]]. Acetilholinesteraza se nahaja predvsem na stikih med živci in mišico, kjer prekine prenos živčnih signalov med živcem in mišico.


	Encimska struktura in mehanizem		== Encimska struktura in mehanizem ==


	Acetilholinesteraza ima zelo visoko katalitično aktivnost, saj vsaka molekula tega encima razgradi 25000 molekul [[acetilholina]] v eni sekundi. To predstavlja tako hitrost razgradnje, kot je približna hitrost [[difuzije]] substrata, zato lahko encimu acetilholinesteraza rečemo tudi popolni encim.		Acetilholinesteraza ima zelo visoko katalitično aktivnost, saj vsaka molekula tega encima razgradi 25000 molekul acetilholina v eni sekundi. To predstavlja tako hitrost razgradnje, kot je približna hitrost difuzije substrata, zato lahko encimu acetilholinesteraza rečemo tudi popolni encim.
	Aktivno mesto acetilholinesteraze obsega dve podmesti, anionsko mesto in estersko mesto. Na anionsko mesto se veže pozitivni kvartarni amin iz molekule [[acetilholina]], lahko pa tudi kationski substrati in [[inhibitorji]]. Estersko mesto je sestavljeno iz katalitične triade treh aminokislin, in sicer [[serina]], [[histidina]] in [[glutamata]]. Na tem mestu se acetilholin hidrolizira v [[acetat]] in [[holin]], tako da nastane acetil-encim in prosti holin. Acetil-encim se kasneje razgradi na prost encim, ki je sposoben ponovnega delovanja, in acetilno skupino. To se zgodi ob prisotnosti vode in aminokisline [[histidin]].		Aktivno mesto acetilholinesteraze obsega dve podmesti, anionsko mesto in estersko mesto. Na anionsko mesto se veže pozitivni kvartarni amin iz molekule acetilholina, lahko pa tudi kationski substrati in inhibitorji. Estersko mesto je sestavljeno iz katalitične triade treh aminokislin, in sicer serina, histidina in glutamata. Na tem mestu se acetilholin hidrolizira v acetat in holin, tako da nastane acetil-encim in prosti [[holin]]. Acetil-encim se kasneje razgradi na prost encim, ki je sposoben ponovnega delovanja, in acetilno skupino. To se zgodi ob prisotnosti vode in aminokisline [[histidin]].

			== Biološka funkcija ==

	~~Biološka funkcija~~		Med prenosom živčnih signalov, [[acetilholin]] preide iz živca v sinaptično režo, kjer se veže na ACh receptorje na postsinaptični membrani in tako prenaša živčne signale. Acetilholinesteraza, ki se tudi nahaja na postsinaptični membrani, prekine prenos signalov, tako da hidrolizira [[acetilholin]]. Novonastali prosti holin se prenese nazaj v živec, kjer se iz acetil-koencima A preko delovanja acetilholintransferaza ponovno sintetizira c [[acetilholin]].


	~~Med prenosom živčnih signalov~~, [~~[acetilholin~~]~~] preide iz živca v~~ [~~[sinaptično režo]], kjer se veže na ACh receptorje na postsinaptični membrani in tako prenaša živčne signale~~. ~~Acetilholinesteraza, ki se tudi nahaja na postsinaptični membrani, prekine prenos signalov, tako da hidrolizira acetilholin~~. ~~Novonastali prosti holin se prenese nazaj v živec, kjer se iz [[acetil-koencima A~~]~~] preko delovanja acetilholintransferaza ponovno sintetizira c~~ [~~[acetilholin~~]].		== Viri ==

			[http://en.wikipedia.org/wiki/Acetylcholinesterase Acetylcholinesterase, Wikipedia]

			== Zunanje povezave ==

			[http://en.wikipedia.org/wiki/Acetylcholinesterase]
			[http://www.proteopedia.org/wiki/index.php/Acetylcholinesterase]
			[http://www.rcsb.org/pdb/101/motm.do?momID=54]

	== RNP ==		== RNP ==