https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Po%C5%A1kodbe_s_prostimi_radikaliPoškodbe s prostimi radikali - Revision history2026-04-15T21:04:39ZRevision history for this page on the wikiMediaWiki 1.39.3https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Po%C5%A1kodbe_s_prostimi_radikali&diff=5281&oldid=prevTonja Pavlovič at 13:39, 12 January 20112011-01-12T13:39:37Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 13:39, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l11">Line 11:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 11:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== KORISTNE POVEZAVE ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== KORISTNE POVEZAVE ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://www.vir-zdravja.si/Foto/Prehrana/Skodljivi_vplivi_01.jpg]</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Slike: </ins>[http://www.vir-zdravja.si/Foto/Prehrana/Skodljivi_vplivi_01.jpg]</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://slike.planet-lepote.com/xinha/slike/obraz_in_telo/antioksidanti.jpg]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://slike.planet-lepote.com/xinha/slike/obraz_in_telo/antioksidanti.jpg]</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://www.ezdravje.com/si/vitmin/vitamini/radikali/]</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Spletna stran: </ins>[http://www.ezdravje.com/si/vitmin/vitamini/radikali/<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">] </ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Posnetek: [http://www.youtube.com/watch?v=fTBz9ipkWhE&feature=related</ins>]</div></td></tr>
</table>Tonja Pavlovičhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Po%C5%A1kodbe_s_prostimi_radikali&diff=5280&oldid=prevTonja Pavlovič at 13:32, 12 January 20112011-01-12T13:32:31Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 13:32, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l9">Line 9:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 9:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== NEVTRALIZACIJA==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== NEVTRALIZACIJA==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">== KORISTNE POVEZAVE ==</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[http://www.vir-zdravja.si/Foto/Prehrana/Skodljivi_vplivi_01.jpg]</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[http://slike.planet-lepote.com/xinha/slike/obraz_in_telo/antioksidanti.jpg]</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[http://www.ezdravje.com/si/vitmin/vitamini/radikali/]</ins></div></td></tr>
</table>Tonja Pavlovičhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Po%C5%A1kodbe_s_prostimi_radikali&diff=5279&oldid=prevTonja Pavlovič: /* POŠKODBE IN NJIHOVI DEJAVNIKI */2011-01-12T13:27:56Z<p><span dir="auto"><span class="autocomment">POŠKODBE IN NJIHOVI DEJAVNIKI</span></span></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 13:27, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l5">Line 5:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 5:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== POŠKODBE IN NJIHOVI DEJAVNIKI ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== POŠKODBE IN NJIHOVI DEJAVNIKI ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Oksidativne poškodbe se z leti kopičijo in so vzrok staranju, degenerativnim bolezni ter mnogim drugim hudim boleznim kot so rak, ishemija, kardiovaskularne bolezni, ateroskleroz, zmanjšana imunska odzivnost, Crohnova bolezen, sladkorna bolezen, katarakta, bolezni jeter in ledvic, pri zastrupitvah, Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi demenci, vnetjem, degeneraciji rumene pege in celo neplodnosti. Naše telo je izpostavljeno tudi prostim radikalom iz okolja (smog, sončenje, različna sevanja), sami pa jih sprožamo s kajenjem, s stresi, s preveliko telesno aktivnostjo pri ekstremnih športih in pri prehrani v kateri primanjkuje naravnih antioksidantov (vitamin A, C, E, Beta-karotena, flavonoidov…) aminokislin (cistina, cisteina, glutationa) ter elementov v sledovih( Se, Zn, Mn, Cu). <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Image:http://www.vir-zdravja.si/Foto/Prehrana/Skodljivi_vplivi_01.jpg]]</del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Oksidativne poškodbe se z leti kopičijo in so vzrok staranju, degenerativnim bolezni ter mnogim drugim hudim boleznim kot so rak, ishemija, kardiovaskularne bolezni, ateroskleroz, zmanjšana imunska odzivnost, Crohnova bolezen, sladkorna bolezen, katarakta, bolezni jeter in ledvic, pri zastrupitvah, Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi demenci, vnetjem, degeneraciji rumene pege in celo neplodnosti. Naše telo je izpostavljeno tudi prostim radikalom iz okolja (smog, sončenje, različna sevanja), sami pa jih sprožamo s kajenjem, s stresi, s preveliko telesno aktivnostjo pri ekstremnih športih in pri prehrani v kateri primanjkuje naravnih antioksidantov (vitamin A, C, E, Beta-karotena, flavonoidov…) aminokislin (cistina, cisteina, glutationa) ter elementov v sledovih( Se, Zn, Mn, Cu).</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== NEVTRALIZACIJA==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== NEVTRALIZACIJA==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td></tr>
</table>Tonja Pavlovičhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Po%C5%A1kodbe_s_prostimi_radikali&diff=5278&oldid=prevTonja Pavlovič: /* NEVTRALIZACIJA */2011-01-12T13:27:29Z<p><span dir="auto"><span class="autocomment">NEVTRALIZACIJA</span></span></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 13:27, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l8">Line 8:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 8:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== NEVTRALIZACIJA==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== NEVTRALIZACIJA==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Image:http://slike.planet-lepote.com/xinha/slike/obraz_in_telo/antioksidanti.jpg]]</del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr>
</table>Tonja Pavlovičhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Po%C5%A1kodbe_s_prostimi_radikali&diff=5277&oldid=prevTonja Pavlovič at 12:59, 12 January 20112011-01-12T12:59:56Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 12:59, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l5">Line 5:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 5:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== POŠKODBE IN NJIHOVI DEJAVNIKI ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== POŠKODBE IN NJIHOVI DEJAVNIKI ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Oksidativne poškodbe se z leti kopičijo in so vzrok staranju, degenerativnim bolezni ter mnogim drugim hudim boleznim kot so rak, ishemija, kardiovaskularne bolezni, ateroskleroz, zmanjšana imunska odzivnost, Crohnova bolezen, sladkorna bolezen, katarakta, bolezni jeter in ledvic, pri zastrupitvah, Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi demenci, vnetjem, degeneraciji rumene pege in celo neplodnosti. Naše telo je izpostavljeno tudi prostim radikalom iz okolja (smog, sončenje, različna sevanja), sami pa jih sprožamo s kajenjem, s stresi, s preveliko telesno aktivnostjo pri ekstremnih športih in pri prehrani v kateri primanjkuje naravnih antioksidantov (vitamin A, C, E, Beta-karotena, flavonoidov…) aminokislin (cistina, cisteina, glutationa) ter elementov v sledovih( Se, Zn, Mn, Cu). </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Oksidativne poškodbe se z leti kopičijo in so vzrok staranju, degenerativnim bolezni ter mnogim drugim hudim boleznim kot so rak, ishemija, kardiovaskularne bolezni, ateroskleroz, zmanjšana imunska odzivnost, Crohnova bolezen, sladkorna bolezen, katarakta, bolezni jeter in ledvic, pri zastrupitvah, Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi demenci, vnetjem, degeneraciji rumene pege in celo neplodnosti. Naše telo je izpostavljeno tudi prostim radikalom iz okolja (smog, sončenje, različna sevanja), sami pa jih sprožamo s kajenjem, s stresi, s preveliko telesno aktivnostjo pri ekstremnih športih in pri prehrani v kateri primanjkuje naravnih antioksidantov (vitamin A, C, E, Beta-karotena, flavonoidov…) aminokislin (cistina, cisteina, glutationa) ter elementov v sledovih( Se, Zn, Mn, Cu). <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Image:http://www.vir-zdravja.si/Foto/Prehrana/Skodljivi_vplivi_01.jpg]]</ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== NEVTRALIZACIJA==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== NEVTRALIZACIJA==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Image:http://www.vir-zdravja.si/Foto/Prehrana/Skodljivi_vplivi_01.jpg]]</del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Image:http://slike.planet-lepote.com/xinha/slike/obraz_in_telo/antioksidanti.jpg]]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Image:http://slike.planet-lepote.com/xinha/slike/obraz_in_telo/antioksidanti.jpg]]</div></td></tr>
</table>Tonja Pavlovičhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Po%C5%A1kodbe_s_prostimi_radikali&diff=5276&oldid=prevTonja Pavlovič at 12:57, 12 January 20112011-01-12T12:57:53Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 12:57, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l8">Line 8:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 8:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== NEVTRALIZACIJA==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== NEVTRALIZACIJA==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Media</del>:http://www.vir-zdravja.si/Foto/Prehrana/Skodljivi_vplivi_01.jpg]]</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Image</ins>:http://www.vir-zdravja.si/Foto/Prehrana/Skodljivi_vplivi_01.jpg]]</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Media</del>:http://slike.planet-lepote.com/xinha/slike/obraz_in_telo/antioksidanti.jpg]]</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Image</ins>:http://slike.planet-lepote.com/xinha/slike/obraz_in_telo/antioksidanti.jpg]]</div></td></tr>
</table>Tonja Pavlovičhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Po%C5%A1kodbe_s_prostimi_radikali&diff=5275&oldid=prevTonja Pavlovič at 12:55, 12 January 20112011-01-12T12:55:37Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 12:55, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==KAJ SO PROSTI RADIKALI? ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>==KAJ SO PROSTI RADIKALI? ==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prostim radikalom se v življenju ne moremo izogniti saj tudi v telesu nastajajo pri vsakem zgorevanju kisika. Prosti radikali so molekule, ki so oddale enega od valenčnih elektronov, zaradi česar so zelo reaktivne in privlačijo elektrone v težnji po vzpostavitvi parnega ravnotežja, ali pa imajo presežek elektrona, ki ga morajo oddati. Najbolj na udaru je njihova neposredna okolica to so maščobe v celični membrani, DNA ter mitohondriji. </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prostim radikalom se v življenju ne moremo izogniti saj tudi v telesu nastajajo pri vsakem zgorevanju kisika. Prosti radikali so molekule, ki so oddale enega od valenčnih elektronov, zaradi česar so zelo reaktivne in privlačijo elektrone v težnji po vzpostavitvi parnega ravnotežja, ali pa imajo presežek elektrona, ki ga morajo oddati. Najbolj na udaru je njihova neposredna okolica to so maščobe v celični membrani, DNA ter mitohondriji. </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l9">Line 9:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 8:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== NEVTRALIZACIJA==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== NEVTRALIZACIJA==</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Media:http://www.vir-zdravja.si/Foto/Prehrana/Skodljivi_vplivi_01.jpg]]</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Media:http://slike.planet-lepote.com/xinha/slike/obraz_in_telo/antioksidanti.jpg]]</ins></div></td></tr>
</table>Tonja Pavlovičhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Po%C5%A1kodbe_s_prostimi_radikali&diff=5274&oldid=prevTonja Pavlovič at 12:52, 12 January 20112011-01-12T12:52:39Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 12:52, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>KAJ SO PROSTI RADIKALI?</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">==</ins>KAJ SO PROSTI RADIKALI? <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">==</ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prostim radikalom se v življenju ne moremo izogniti saj tudi v telesu nastajajo pri vsakem zgorevanju kisika. Prosti radikali so molekule, ki so oddale enega od valenčnih elektronov, zaradi česar so zelo reaktivne in privlačijo elektrone v težnji po vzpostavitvi parnega ravnotežja, ali pa imajo presežek elektrona, ki ga morajo oddati. Najbolj na udaru je njihova neposredna okolica to so maščobe v celični membrani, DNA ter mitohondriji. </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prostim radikalom se v življenju ne moremo izogniti saj tudi v telesu nastajajo pri vsakem zgorevanju kisika. Prosti radikali so molekule, ki so oddale enega od valenčnih elektronov, zaradi česar so zelo reaktivne in privlačijo elektrone v težnji po vzpostavitvi parnega ravnotežja, ali pa imajo presežek elektrona, ki ga morajo oddati. Najbolj na udaru je njihova neposredna okolica to so maščobe v celični membrani, DNA ter mitohondriji. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>KAKO DELUJEJO?</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">== </ins>KAKO DELUJEJO?<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">==</ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Če se prosti radikali vežejo na proteine v celičnem jedru, jih onesposobijo, poškodujejo gene z oksidacijo ene od nukleinskeih baz DNA (adenin, timin, guanin ali citozin), ki služijo za vezavo držanje obeh heličnih verig DNA molekul, poškodujejo mitohondrije in s tem povzročijo mutacijo celice. Oksidativne poškodbe celic, kjer so udeleženi najpogostejši kisikovi prosti radikali so pogosto faktor tako pri normalnih kot patoloških procesih v telesu. </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Če se prosti radikali vežejo na proteine v celičnem jedru, jih onesposobijo, poškodujejo gene z oksidacijo ene od nukleinskeih baz DNA (adenin, timin, guanin ali citozin), ki služijo za vezavo držanje obeh heličnih verig DNA molekul, poškodujejo mitohondrije in s tem povzročijo mutacijo celice. Oksidativne poškodbe celic, kjer so udeleženi najpogostejši kisikovi prosti radikali so pogosto faktor tako pri normalnih kot patoloških procesih v telesu. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>POŠKODBE IN NJIHOVI DEJAVNIKI</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">== </ins>POŠKODBE IN NJIHOVI DEJAVNIKI <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">==</ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Oksidativne poškodbe se z leti kopičijo in so vzrok staranju, degenerativnim bolezni ter mnogim drugim hudim boleznim kot so rak, ishemija, kardiovaskularne bolezni, ateroskleroz, zmanjšana imunska odzivnost, Crohnova bolezen, sladkorna bolezen, katarakta, bolezni jeter in ledvic, pri zastrupitvah, Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi demenci, vnetjem, degeneraciji rumene pege in celo neplodnosti. Naše telo je izpostavljeno tudi prostim radikalom iz okolja (smog, sončenje, različna sevanja), sami pa jih sprožamo s kajenjem, s stresi, s preveliko telesno aktivnostjo pri ekstremnih športih in pri prehrani v kateri primanjkuje naravnih antioksidantov (vitamin A, C, E, Beta-karotena, flavonoidov…) aminokislin (cistina, cisteina, glutationa) ter elementov v sledovih( Se, Zn, Mn, Cu). </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Oksidativne poškodbe se z leti kopičijo in so vzrok staranju, degenerativnim bolezni ter mnogim drugim hudim boleznim kot so rak, ishemija, kardiovaskularne bolezni, ateroskleroz, zmanjšana imunska odzivnost, Crohnova bolezen, sladkorna bolezen, katarakta, bolezni jeter in ledvic, pri zastrupitvah, Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi demenci, vnetjem, degeneraciji rumene pege in celo neplodnosti. Naše telo je izpostavljeno tudi prostim radikalom iz okolja (smog, sončenje, različna sevanja), sami pa jih sprožamo s kajenjem, s stresi, s preveliko telesno aktivnostjo pri ekstremnih športih in pri prehrani v kateri primanjkuje naravnih antioksidantov (vitamin A, C, E, Beta-karotena, flavonoidov…) aminokislin (cistina, cisteina, glutationa) ter elementov v sledovih( Se, Zn, Mn, Cu). </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>NEVTRALIZACIJA</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">== </ins>NEVTRALIZACIJA<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">==</ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td></tr>
</table>Tonja Pavlovičhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Po%C5%A1kodbe_s_prostimi_radikali&diff=5273&oldid=prevTonja Pavlovič at 12:50, 12 January 20112011-01-12T12:50:30Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 12:50, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prostim radikalom se v življenju ne moremo izogniti saj tudi v telesu nastajajo pri vsakem zgorevanju kisika. Prosti radikali so molekule, ki so oddale enega od valenčnih elektronov, zaradi česar so zelo reaktivne in privlačijo elektrone v težnji po vzpostavitvi parnega ravnotežja, ali pa imajo presežek elektrona, ki ga morajo oddati. Najbolj na udaru je njihova neposredna okolica to so maščobe v celični membrani, DNA ter mitohondriji. Če se prosti radikali vežejo na proteine v celičnem jedru, jih onesposobijo, poškodujejo gene z oksidacijo ene od nukleinskeih baz DNA (adenin, timin, guanin ali citozin), ki služijo za vezavo držanje obeh heličnih verig DNA molekul, poškodujejo mitohondrije in s tem povzročijo mutacijo celice. Oksidativne poškodbe celic, kjer so udeleženi najpogostejši kisikovi prosti radikali so pogosto faktor tako pri normalnih kot patoloških procesih v telesu. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Te </del>poškodbe se z leti kopičijo in so vzrok staranju, degenerativnim bolezni ter mnogim drugim hudim boleznim kot so rak, ishemija, kardiovaskularne bolezni, ateroskleroz, zmanjšana imunska odzivnost, Crohnova bolezen, sladkorna bolezen, katarakta, bolezni jeter in ledvic, pri zastrupitvah, Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi demenci, vnetjem, degeneraciji rumene pege in celo neplodnosti. Naše telo je izpostavljeno tudi prostim radikalom iz okolja (smog, sončenje, različna sevanja), sami pa jih sprožamo s kajenjem, s stresi, s preveliko telesno aktivnostjo pri ekstremnih športih in pri prehrani v kateri primanjkuje naravnih antioksidantov (vitamin A, C, E, Beta-karotena, flavonoidov…) aminokislin (cistina, cisteina, glutationa) ter elementov v sledovih( Se, Zn, Mn, Cu). Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">KAJ SO PROSTI RADIKALI?</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prostim radikalom se v življenju ne moremo izogniti saj tudi v telesu nastajajo pri vsakem zgorevanju kisika. Prosti radikali so molekule, ki so oddale enega od valenčnih elektronov, zaradi česar so zelo reaktivne in privlačijo elektrone v težnji po vzpostavitvi parnega ravnotežja, ali pa imajo presežek elektrona, ki ga morajo oddati. Najbolj na udaru je njihova neposredna okolica to so maščobe v celični membrani, DNA ter mitohondriji. </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">KAKO DELUJEJO?</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Če se prosti radikali vežejo na proteine v celičnem jedru, jih onesposobijo, poškodujejo gene z oksidacijo ene od nukleinskeih baz DNA (adenin, timin, guanin ali citozin), ki služijo za vezavo držanje obeh heličnih verig DNA molekul, poškodujejo mitohondrije in s tem povzročijo mutacijo celice. Oksidativne poškodbe celic, kjer so udeleženi najpogostejši kisikovi prosti radikali so pogosto faktor tako pri normalnih kot patoloških procesih v telesu. </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">POŠKODBE IN NJIHOVI DEJAVNIKI</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Oksidativne </ins>poškodbe se z leti kopičijo in so vzrok staranju, degenerativnim bolezni ter mnogim drugim hudim boleznim kot so rak, ishemija, kardiovaskularne bolezni, ateroskleroz, zmanjšana imunska odzivnost, Crohnova bolezen, sladkorna bolezen, katarakta, bolezni jeter in ledvic, pri zastrupitvah, Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi demenci, vnetjem, degeneraciji rumene pege in celo neplodnosti. Naše telo je izpostavljeno tudi prostim radikalom iz okolja (smog, sončenje, različna sevanja), sami pa jih sprožamo s kajenjem, s stresi, s preveliko telesno aktivnostjo pri ekstremnih športih in pri prehrani v kateri primanjkuje naravnih antioksidantov (vitamin A, C, E, Beta-karotena, flavonoidov…) aminokislin (cistina, cisteina, glutationa) ter elementov v sledovih( Se, Zn, Mn, Cu). </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">NEVTRALIZACIJA</ins></div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td></tr>
</table>Tonja Pavlovičhttps://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Po%C5%A1kodbe_s_prostimi_radikali&diff=5272&oldid=prevTonja Pavlovič at 12:43, 12 January 20112011-01-12T12:43:01Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 12:43, 12 January 2011</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prostim radikalom se v življenju ne moremo izogniti saj tudi v telesu nastajajo pri vsakem zgorevanju kisika. Prosti radikali so molekule, ki so oddale enega od valenčnih elektronov, zaradi česar so zelo reaktivne in privlačijo elektrone v težnji po vzpostavitvi parnega ravnotežja, ali pa imajo presežek elektrona, ki ga morajo oddati. Najbolj na udaru je njihova neposredna okolica to so maščobe v celični membrani, DNA ter mitohondriji. Če se prosti radikali vežejo na proteine v celičnem jedru, jih onesposobijo, poškodujejo gene z oksidacijo ene od nukleinskeih baz DNA (adenin, timin, guanin ali citozin), ki služijo za vezavo držanje obeh heličnih verig DNA molekul, poškodujejo mitohondrije in s tem povzročijo mutacijo celice. Oksidativne poškodbe celic, kjer so udeleženi najpogostejši kisikovi prosti radikali so pogosto faktor tako pri normalnih kot patoloških procesih v telesu. Te poškodbe se z leti kopičijo in so vzrok staranju, degenerativnim bolezni ter mnogim drugim hudim boleznim kot so rak, ishemija, kardiovaskularne bolezni, ateroskleroz, zmanjšana imunska odzivnost, Crohnova bolezen, sladkorna bolezen, katarakta, bolezni jeter in ledvic, pri zastrupitvah, Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi demenci, vnetjem, degeneraciji rumene pege in celo neplodnosti. Naše telo je izpostavljeno tudi prostim radikalom iz okolja (smog, sončenje, različna sevanja), sami pa jih sprožamo s kajenjem, s stresi, s preveliko telesno aktivnostjo pri ekstremnih športih in pri prehrani v kateri primanjkuje naravnih antioksidantov (vitamin A, C, E, Beta-karotena, flavonoidov…) aminokislin (cistina, cisteina, glutationa) ter elementov v sledovih( Se, Zn, Mn, Cu). Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, če se vloge križnic zavedamo in jih tudi več uživamo</del>.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Prostim radikalom se v življenju ne moremo izogniti saj tudi v telesu nastajajo pri vsakem zgorevanju kisika. Prosti radikali so molekule, ki so oddale enega od valenčnih elektronov, zaradi česar so zelo reaktivne in privlačijo elektrone v težnji po vzpostavitvi parnega ravnotežja, ali pa imajo presežek elektrona, ki ga morajo oddati. Najbolj na udaru je njihova neposredna okolica to so maščobe v celični membrani, DNA ter mitohondriji. Če se prosti radikali vežejo na proteine v celičnem jedru, jih onesposobijo, poškodujejo gene z oksidacijo ene od nukleinskeih baz DNA (adenin, timin, guanin ali citozin), ki služijo za vezavo držanje obeh heličnih verig DNA molekul, poškodujejo mitohondrije in s tem povzročijo mutacijo celice. Oksidativne poškodbe celic, kjer so udeleženi najpogostejši kisikovi prosti radikali so pogosto faktor tako pri normalnih kot patoloških procesih v telesu. Te poškodbe se z leti kopičijo in so vzrok staranju, degenerativnim bolezni ter mnogim drugim hudim boleznim kot so rak, ishemija, kardiovaskularne bolezni, ateroskleroz, zmanjšana imunska odzivnost, Crohnova bolezen, sladkorna bolezen, katarakta, bolezni jeter in ledvic, pri zastrupitvah, Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi demenci, vnetjem, degeneraciji rumene pege in celo neplodnosti. Naše telo je izpostavljeno tudi prostim radikalom iz okolja (smog, sončenje, različna sevanja), sami pa jih sprožamo s kajenjem, s stresi, s preveliko telesno aktivnostjo pri ekstremnih športih in pri prehrani v kateri primanjkuje naravnih antioksidantov (vitamin A, C, E, Beta-karotena, flavonoidov…) aminokislin (cistina, cisteina, glutationa) ter elementov v sledovih( Se, Zn, Mn, Cu). Za nevtralizacijo prostih radikalov zato potrebujemo močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov. Močan antioksidatvini encim je na primer glutation, ki je sestavljen iz treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation dobimo s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razkriva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Nastajanje glutationa v telesu pa spodbujajo glutamin, vitamin c in selen. Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. Aktivna snov, ki spodbuja razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih in kancerogenih snovi je sulforafan. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine proteinov, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se na njih vežejo še preden lahko ti poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!</div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr>
</table>Tonja Pavlovič