https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Ravni_proteinske_strukture 2026-04-20T02:01:13Z Revision history for this page on the wiki MediaWiki 1.39.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ravni_proteinske_strukture&diff=4163&oldid=prev 2010-10-22T13:30:30Z

<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Literatura in viri</span></span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 13:30, 22 October 2010</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l71">Line 71:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 71:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/AlphaHelixProtein_fr.jpg http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/AlphaHelixProtein_fr.jpg]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/AlphaHelixProtein_fr.jpg http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/AlphaHelixProtein_fr.jpg]</div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Category:LEX]] [[Category:BMB]]</ins></div></td></tr> </table>

MDolinar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ravni_proteinske_strukture&diff=1047&oldid=prev 2009-11-29T17:21:44Z

<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Kvartarna struktura</span></span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 17:21, 29 November 2009</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l59">Line 59:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 59:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kvartarna struktura določa razporeditev in položaj vsake podenote v nativnem proteinu. Če se v protein povežejo identične podenote imenujemo homotipična struktura, če se združujejo različne podenote pa heterotipična struktura. Proteini z več podenotami, ponavadi imajo kompleksnejšo biološko vlogo (regulatorni procesi, ...).</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Kvartarna struktura določa razporeditev in položaj vsake podenote v nativnem proteinu. Če se v protein povežejo identične podenote imenujemo homotipična struktura, če se združujejo različne podenote pa heterotipična struktura. Proteini z več podenotami, ponavadi imajo kompleksnejšo biološko vlogo (regulatorni procesi, ...).</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Literatura in viri ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Literatura in viri ==</div></td></tr> </table>

Šmedic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ravni_proteinske_strukture&diff=1046&oldid=prev 2009-11-29T17:19:53Z

<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Primarna struktura</span></span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 17:19, 29 November 2009</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l11">Line 11:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 11:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Posledica zvitja proteina iz razvitega stanja v visoko organizirano strukturo je veliko znižanje konformacijske [http://en.wikipedia.org/wiki/<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Enthalpy </del>entropije]. Dejavniki, ki nadomestijo zmanjšanje entropije in s tem proteinom omogočajo stabilno strukturo so šibke nekovalentne interakcije. Vodikove vezi se vzpostavljajo med atomi posameznih aminokislinskih ostankov ali pa med njimi in vodo. Hidrofobne interakcije prevladujejo v jedru proteinske strukture. Interakcije se vzpostavljajo med aminokislinami z nepolarnimi stranskimi verigami.                       </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Posledica zvitja proteina iz razvitega stanja v visoko organizirano strukturo je veliko znižanje konformacijske [http://en.wikipedia.org/wiki/<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Entropy </ins>entropije]. Dejavniki, ki nadomestijo zmanjšanje entropije in s tem proteinom omogočajo stabilno strukturo so šibke nekovalentne interakcije. Vodikove vezi se vzpostavljajo med atomi posameznih aminokislinskih ostankov ali pa med njimi in vodo. Hidrofobne interakcije prevladujejo v jedru proteinske strukture. Interakcije se vzpostavljajo med aminokislinami z nepolarnimi stranskimi verigami.                       </div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Poleg teh delujejo stabilizirajoče na protein še ionske interakcije in van der Waalsove vezi. Pomen nekovalentnih interakcij se razlikuje glede na protein in je odvisen od aminokislinske sestave.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Poleg teh delujejo stabilizirajoče na protein še ionske interakcije in van der Waalsove vezi. Pomen nekovalentnih interakcij se razlikuje glede na protein in je odvisen od aminokislinske sestave.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> </table>

Šmedic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ravni_proteinske_strukture&diff=1044&oldid=prev 2009-11-29T17:18:32Z

<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Primarna struktura</span></span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 17:18, 29 November 2009</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l8">Line 8:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 8:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Primarna struktura ima na zvijanje proteinov največji vpliv. Stranske verige R so specifične za vsako aminokislino in so edina stvar po kateri se aminokisline med seboj razlikujejo, zato je tudi vsaka primarna struktura proteina in posledično tudi kompleksnejše skoraj edinstvena. Od ene vrste aminokislin oziroma aminokislinskega zaporedja je odvisno nadaljnjo zvijanje proteina.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Primarna struktura ima na zvijanje proteinov največji vpliv. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[http://nutrition.about.com/od/askyournutritionist/f/sidechains.htm </ins>Stranske verige R<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">] </ins>so specifične za vsako aminokislino in so edina stvar po kateri se aminokisline med seboj razlikujejo, zato je tudi vsaka primarna struktura proteina in posledično tudi kompleksnejše skoraj edinstvena. Od ene vrste aminokislin oziroma aminokislinskega zaporedja je odvisno nadaljnjo zvijanje proteina.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Posledica zvitja proteina iz razvitega stanja v visoko organizirano strukturo je veliko znižanje konformacijske entropije. Dejavniki, ki nadomestijo zmanjšanje entropije in s tem proteinom omogočajo stabilno strukturo so šibke nekovalentne interakcije. Vodikove vezi se vzpostavljajo med atomi posameznih aminokislinskih ostankov ali pa med njimi in vodo. Hidrofobne interakcije prevladujejo v jedru proteinske strukture. Interakcije se vzpostavljajo med aminokislinami z nepolarnimi stranskimi verigami.                       </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Posledica zvitja proteina iz razvitega stanja v visoko organizirano strukturo je veliko znižanje konformacijske <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[http://en.wikipedia.org/wiki/Enthalpy </ins>entropije<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">]</ins>. Dejavniki, ki nadomestijo zmanjšanje entropije in s tem proteinom omogočajo stabilno strukturo so šibke nekovalentne interakcije. Vodikove vezi se vzpostavljajo med atomi posameznih aminokislinskih ostankov ali pa med njimi in vodo. Hidrofobne interakcije prevladujejo v jedru proteinske strukture. Interakcije se vzpostavljajo med aminokislinami z nepolarnimi stranskimi verigami.                       </div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Poleg teh delujejo stabilizirajoče na protein še ionske interakcije in van der Waalsove vezi. Pomen nekovalentnih interakcij se razlikuje glede na protein in je odvisen od aminokislinske sestave.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Poleg teh delujejo stabilizirajoče na protein še ionske interakcije in van der Waalsove vezi. Pomen nekovalentnih interakcij se razlikuje glede na protein in je odvisen od aminokislinske sestave.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Aminokisline so med seboj povezane s peptidno vezjo, ki je toga struktura. Skupine ob vezi so v trans konfiguraciji, hkrati pa vsi štirje atomi, ki so vključeni v vez, ležijo v isti ravnini.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Aminokisline so med seboj povezane s peptidno vezjo, ki je toga struktura. Skupine ob vezi so v trans konfiguraciji, hkrati pa vsi štirje atomi, ki so vključeni v vez, ležijo v isti ravnini.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Sekundarna struktura ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Sekundarna struktura ==</div></td></tr> </table>

Šmedic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ravni_proteinske_strukture&diff=1043&oldid=prev 2009-11-29T17:15:58Z

<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Sekundarna struktura</span></span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 17:15, 29 November 2009</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l38">Line 38:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 38:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Zavoji v sekundarni strukturi povezujejo predele urejenih struktur in lahko spremenijo smer polipeptidnih verig. Najpogostejši je β-zavoj. Širši zavoj imenujemo zanka.  </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[http://en.wikipedia.org/wiki/Turn_(biochemistry) </ins>Zavoji<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">] </ins>v sekundarni strukturi povezujejo predele urejenih struktur in lahko spremenijo smer polipeptidnih verig. Najpogostejši je β-zavoj. Širši zavoj imenujemo zanka.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Terciarna struktura ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Terciarna struktura ==</div></td></tr> </table>

Šmedic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ravni_proteinske_strukture&diff=1042&oldid=prev 2009-11-29T17:14:07Z

<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Terciarna struktura</span></span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 17:14, 29 November 2009</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l48">Line 48:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 48:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Nekateri proteini imajo v strukturi poleg nekovalentnih interakcij prisotne tudi disulfidne vezi (vezava oddaljenih cisteinskih ostankov). Te vezi ne vplivajo neposredno na zvitje proteina v nativno konformacijo. Terciarne strukture so fleksibilne, kar omogoča številne konformacije.  Med njimi je najstabilnejša nativna.  </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Nekateri proteini imajo v strukturi poleg nekovalentnih interakcij prisotne tudi <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[http://en.wikipedia.org/wiki/Disulfide_bond </ins>disulfidne vezi<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">] </ins>(vezava oddaljenih <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[http://en.wikipedia.org/wiki/Cysteine </ins>cisteinskih<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">] </ins>ostankov). Te vezi ne vplivajo neposredno na zvitje proteina v nativno konformacijo. Terciarne strukture so fleksibilne, kar omogoča številne konformacije.  Med njimi je najstabilnejša nativna.  </div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l54">Line 54:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 54:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Denaturacija je popolna izguba organizacije proteinske strukture in biološke aktivnosti, ohranja se le primarna struktura. Zgodi se, ko spremenimo okolje.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[http://en.wikipedia.org/wiki/Denaturation </ins>Denaturacija<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">] </ins>je popolna izguba organizacije proteinske strukture in biološke aktivnosti, ohranja se le primarna struktura. Zgodi se, ko spremenimo okolje.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Kvartarna struktura ==</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>== Kvartarna struktura ==</div></td></tr> </table>

Šmedic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ravni_proteinske_strukture&diff=1041&oldid=prev 2009-11-29T17:11:12Z

<p><span dir="auto"><span class="autocomment">Literatura in viri</span></span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 17:11, 29 November 2009</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l72">Line 72:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 72:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_structure http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_structure]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_structure http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_structure]</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://biotech.matcmadison.edu/resources/proteins/labManual/images/220_04_114.png http://biotech.matcmadison.edu/resources/proteins/labManual/images/220_04_114.png] <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Slika 1</del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://biotech.matcmadison.edu/resources/proteins/labManual/images/220_04_114.png http://biotech.matcmadison.edu/resources/proteins/labManual/images/220_04_114.png]</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/AlphaHelixProtein_fr.jpg http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/AlphaHelixProtein_fr.jpg] <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Slika 2</del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/AlphaHelixProtein_fr.jpg http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/AlphaHelixProtein_fr.jpg]</div></td></tr> </table>

Šmedic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ravni_proteinske_strukture&diff=1040&oldid=prev 2009-11-29T17:10:23Z

<p>New page: [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein Proteini] se zvijejo v točno določeno [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_structure tridimenzionalno strukturo]-nativno konformacijo, v kateri so ...</p> <p><b>New page</b></p><div>[http://en.wikipedia.org/wiki/Protein Proteini] se zvijejo v točno določeno [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_structure tridimenzionalno strukturo]-nativno konformacijo, v kateri so tudi biološko aktivni.<br /> <br /> == Primarna struktura ==<br /> <br /> ----<br /> <br /> Primarna struktura je določena z zaporedjem [http://en.wikipedia.org/wiki/Amino_acid aminokislin] v proteinu, ki so med seboj povezani s kovalentno peptidno vezjo. Je osnova za nadaljnje tri strukture ([http://biotech.matcmadison.edu/resources/proteins/labManual/images/220_04_114.png Slika 1]). <br /> <br /> <br /> Primarna struktura ima na zvijanje proteinov največji vpliv. Stranske verige R so specifične za vsako aminokislino in so edina stvar po kateri se aminokisline med seboj razlikujejo, zato je tudi vsaka primarna struktura proteina in posledično tudi kompleksnejše skoraj edinstvena. Od ene vrste aminokislin oziroma aminokislinskega zaporedja je odvisno nadaljnjo zvijanje proteina.<br /> <br /> <br /> Posledica zvitja proteina iz razvitega stanja v visoko organizirano strukturo je veliko znižanje konformacijske entropije. Dejavniki, ki nadomestijo zmanjšanje entropije in s tem proteinom omogočajo stabilno strukturo so šibke nekovalentne interakcije. Vodikove vezi se vzpostavljajo med atomi posameznih aminokislinskih ostankov ali pa med njimi in vodo. Hidrofobne interakcije prevladujejo v jedru proteinske strukture. Interakcije se vzpostavljajo med aminokislinami z nepolarnimi stranskimi verigami. <br /> Poleg teh delujejo stabilizirajoče na protein še ionske interakcije in van der Waalsove vezi. Pomen nekovalentnih interakcij se razlikuje glede na protein in je odvisen od aminokislinske sestave.<br /> <br /> <br /> Aminokisline so med seboj povezane s peptidno vezjo, ki je toga struktura. Skupine ob vezi so v trans konfiguraciji, hkrati pa vsi štirje atomi, ki so vključeni v vez, ležijo v isti ravnini.<br /> <br /> <br /> == Sekundarna struktura ==<br /> <br /> ----<br /> <br /> Obstajata dve glavni vrsti:<br /> <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_helix α-vijačnica] je na videz paličasta struktura, ki jo tvori tesno ovito polipeptidno ogrodje, iz njega pa štrlijo stranske verige. Strukturo stabilizirajo vodikove vezi, te se vzpostavijo med amino skupino, ki sodeluje v eni peptidni vezi in karboksilno skupino druge peptidne vezi, ki je nameščena štiri aminske ostanke naprej v verigi ([http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/AlphaHelixProtein_fr.jpg Slika 2]). Tako vodikove vezi ležijo skoraj vzporedno z osjo vijačnice in omogočajo, da se vijačnica raztegne. Vodikove vezi to raztezanje nekoliko omejijo zaradi njihove jakosti. Vijačnice so različno dolge, različno zastopane v posameznih proteinih in ponavadi se raje zvijajo v desno. <br /> <br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Beta_sheet β-struktura] ima polipeptidno verigo iztegnjeno, vodikove vezi pa se lahko tvorijo med predeli iste verige ali med različnimi verigami s tako konformacijo. Glede na usmerjenost ločimo:<br /> <br /> - paralelno: enako usmerjene polipeptidne verige<br /> <br /> - antiparalelno: smer verig je nasprotno usmerjena (v proteinih pogostejša)<br /> <br /> <br /> Glavno omejitev pri obeh strukturah predstavljata velikost in naboj stranskih verig. Ti dejavniki so pri β-strukturi bolj izraženi.<br /> <br /> <br /> Zavoji v sekundarni strukturi povezujejo predele urejenih struktur in lahko spremenijo smer polipeptidnih verig. Najpogostejši je β-zavoj. Širši zavoj imenujemo zanka. <br /> <br /> <br /> == Terciarna struktura ==<br /> <br /> ----<br /> <br /> Terciarna struktura je kompaktna globularna enota, v katero se zvijejo med seboj povezani elementi sekundarnih struktur. V njej se znajdejo v neposredni bližini tudi aminokisline, ki so sicer precej oddaljene. Struktura je stabilizirana z [http://en.wikipedia.org/wiki/Hydrophobe hidrofobnimi] interakcijami med [http://en.wikipedia.org/wiki/Non-polar nepolarnimi] stranskimi verigami aminokislin v [http://en.wikipedia.org/wiki/Cell_nucleus jedru] proteina. Protein se zvije tako, da v notranjost skrije nepolarne ostanke, polarni pa bodo na zunanji strani tvorili vodikove vezi z polarnimi aminokislinskimi stranskimi verigami. Taka ureditev je termodinamsko ugodna, entalpija je zmanjšana. <br /> <br /> <br /> Nekateri proteini imajo v strukturi poleg nekovalentnih interakcij prisotne tudi disulfidne vezi (vezava oddaljenih cisteinskih ostankov). Te vezi ne vplivajo neposredno na zvitje proteina v nativno konformacijo. Terciarne strukture so fleksibilne, kar omogoča številne konformacije. Med njimi je najstabilnejša nativna. <br /> <br /> <br /> Šaperoni so proteini, ki pomagajo pri zvijanju drugih proteinov, tako da stabilizirajo šibkejše interakcije. <br /> <br /> <br /> Denaturacija je popolna izguba organizacije proteinske strukture in biološke aktivnosti, ohranja se le primarna struktura. Zgodi se, ko spremenimo okolje.<br /> <br /> <br /> == Kvartarna struktura ==<br /> <br /> ----<br /> <br /> Kvartarna struktura določa razporeditev in položaj vsake podenote v nativnem proteinu. Če se v protein povežejo identične podenote imenujemo homotipična struktura, če se združujejo različne podenote pa heterotipična struktura. Proteini z več podenotami, ponavadi imajo kompleksnejšo biološko vlogo (regulatorni procesi, ...).<br /> <br /> <br /> == Literatura in viri ==<br /> <br /> ----<br /> <br /> Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_structure http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_structure]<br /> <br /> [http://biotech.matcmadison.edu/resources/proteins/labManual/images/220_04_114.png http://biotech.matcmadison.edu/resources/proteins/labManual/images/220_04_114.png] Slika 1<br /> <br /> [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/AlphaHelixProtein_fr.jpg http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/AlphaHelixProtein_fr.jpg] Slika 2</div>

Šmedic