Siderofori - Revision history

Rok Ipšek at 19:17, 9 March 2013

2013-03-09T19:17:23Z

← Older revision		Revision as of 19:17, 9 March 2013
Line 1:		Line 1:
	'''Siderofori'''~~[http://www.nd.edu/~mmiller1/pic1.gif]~~ (grško: prenašalci železa) so molekule z molekulskimi masami 400-1500 Da, ki jih proizvaja veliko mikroorganizmov, recimo [[bakterije]], [[glive]] in [[alge]], da iz okolja pridobijo železo. Znanih je več kot 500 različnih sideroforov, od teh jih nekatere bakterije izločajo več, ne le eno vrsto.		'''Siderofori''' (grško: prenašalci železa) so molekule z molekulskimi masami 400-1500 Da, ki jih proizvaja veliko mikroorganizmov, recimo [[bakterije]], [[glive]] in [[alge]], da iz okolja pridobijo železo. Znanih je več kot 500 različnih sideroforov, od teh jih nekatere bakterije izločajo več, ne le eno vrsto.

	Železo je življenjsko pomemben element za celice, ki pa ga morajo dobiti iz okolja. Redko se nahaja v topni obliki Fe2+. Večina ga je v spojinah z oksidacijskim številom 3+, te pa so v vodi slabo topne. V ta namen so nekateri mikroorganizmi razvili siderofore, ki jih izločajo v okolje, ti se tesno povežejo z Fe3+ ioni (najmočneje se nanje veže enterobaktin[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/48/Enterobactin.svg (glej sliko)] ), jih pripeljejo v celice, kjer se reducirajo v obliko Fe2+. Ti niso več tako tesno vezani na siderofore, zato se lahko koristno uporabijo pri celičnih procesih, sideroforne molekule pa se lahko znova uporabijo.~~[http://www.chem.duke.edu/~alc/labgroup/sid.gif (glej sliko)]~~		Železo je življenjsko pomemben element za celice, ki pa ga morajo dobiti iz okolja. Redko se nahaja v topni obliki Fe2+. Večina ga je v spojinah z oksidacijskim številom 3+, te pa so v vodi slabo topne. V ta namen so nekateri mikroorganizmi razvili siderofore, ki jih izločajo v okolje, ti se tesno povežejo z Fe3+ ioni (najmočneje se nanje veže enterobaktin[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/48/Enterobactin.svg (glej sliko)] ), jih pripeljejo v celice, kjer se reducirajo v obliko Fe2+. Ti niso več tako tesno vezani na siderofore, zato se lahko koristno uporabijo pri celičnih procesih, sideroforne molekule pa se lahko znova uporabijo.

	Prvi izolirani siderofor je bil [[mikobaktin]] 1954, trenutno pa jih uporabljajo v medicini za zdravljenje bolezni, povezanih z železom (npr. zdravljenje zastrupitev z železom), pri prenosu antibiotikov do bakterij, imajo pa tudi velik potencial pri reševanju okoljskih problemov, kot so rjavenje, nalaganje težkih kovin, razgradnja barvil, delo z odplakami ...		Prvi izolirani siderofor je bil [[mikobaktin]] 1954, trenutno pa jih uporabljajo v medicini za zdravljenje bolezni, povezanih z železom (npr. zdravljenje zastrupitev z železom), pri prenosu antibiotikov do bakterij, imajo pa tudi velik potencial pri reševanju okoljskih problemov, kot so rjavenje, nalaganje težkih kovin, razgradnja barvil, delo z odplakami ...

Rok Ipšek at 10:42, 4 January 2012

2012-01-04T10:42:22Z

← Older revision		Revision as of 10:42, 4 January 2012
Line 6:		Line 6:

	== Viri ==		== Viri ==
	*[Ochiai, E.: Bioinorganic chemistry: A survey, Elsevier, 2008]		*Ochiai, E.: Bioinorganic chemistry: A survey, Elsevier, 2008
	*[Steed J.W., Atwood J.L.:Supramolecular chemistry, John Wiley & Sons, 2000]		*Steed J.W., Atwood J.L.:Supramolecular chemistry, John Wiley & Sons, 2000

	[[Category:LEX]]		[[Category:LEX]]

Rok Ipšek at 10:41, 4 January 2012

2012-01-04T10:41:36Z

← Older revision		Revision as of 10:41, 4 January 2012
Line 1:		Line 1:
	'''Siderofori'''[http://www.nd.edu/~mmiller1/pic1.gif] (grško: prenašalci železa) so molekule z molekulskimi masami 400-1500 Da, ki jih proizvaja veliko mikroorganizmov, recimo [[bakterije]], [[glive]] in [[alge]], da iz okolja pridobijo železo. Znanih je več kot 500 različnih sideroforov, od teh jih nekatere bakterije izločajo več, ne le eno vrsto.		'''Siderofori'''[http://www.nd.edu/~mmiller1/pic1.gif] (grško: prenašalci železa) so molekule z molekulskimi masami 400-1500 Da, ki jih proizvaja veliko mikroorganizmov, recimo [[bakterije]], [[glive]] in [[alge]], da iz okolja pridobijo železo. Znanih je več kot 500 različnih sideroforov, od teh jih nekatere bakterije izločajo več, ne le eno vrsto.

	Železo je življenjsko pomemben element za celice, ki pa ga morajo dobiti iz okolja. Redko se nahaja v topni obliki Fe2+. Večina ga je v spojinah z oksidacijskim številom 3+, te pa so v vodi slabo topne. V ta namen so nekateri mikroorganizmi razvili siderofore, ki jih izločajo v okolje, ti se tesno povežejo z Fe3+ ioni (najmočneje se nanje veže enterobaktin [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/48/Enterobactin.svg		Železo je življenjsko pomemben element za celice, ki pa ga morajo dobiti iz okolja. Redko se nahaja v topni obliki Fe2+. Večina ga je v spojinah z oksidacijskim številom 3+, te pa so v vodi slabo topne. V ta namen so nekateri mikroorganizmi razvili siderofore, ki jih izločajo v okolje, ti se tesno povežejo z Fe3+ ioni (najmočneje se nanje veže enterobaktin[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/48/Enterobactin.svg (glej sliko)] ), jih pripeljejo v celice, kjer se reducirajo v obliko Fe2+. Ti niso več tako tesno vezani na siderofore, zato se lahko koristno uporabijo pri celičnih procesih, sideroforne molekule pa se lahko znova uporabijo.[http://www.chem.duke.edu/~alc/labgroup/sid.gif (glej sliko)]
	(glej sliko)]), jih pripeljejo v celice, kjer se reducirajo v obliko Fe2+. Ti niso več tako tesno vezani na siderofore, zato se lahko koristno uporabijo pri celičnih procesih, sideroforne molekule pa se lahko znova uporabijo.[http://www.chem.duke.edu/~alc/labgroup/sid.gif (glej sliko)]

	Prvi izolirani siderofor je bil [[mikobaktin]] 1954, trenutno pa jih uporabljajo v medicini za zdravljenje bolezni, povezanih z železom (npr. zdravljenje zastrupitev z železom), pri prenosu antibiotikov do bakterij, imajo pa tudi velik potencial pri reševanju okoljskih problemov, kot so rjavenje, nalaganje težkih kovin, razgradnja barvil, delo z odplakami ...		Prvi izolirani siderofor je bil [[mikobaktin]] 1954, trenutno pa jih uporabljajo v medicini za zdravljenje bolezni, povezanih z železom (npr. zdravljenje zastrupitev z železom), pri prenosu antibiotikov do bakterij, imajo pa tudi velik potencial pri reševanju okoljskih problemov, kot so rjavenje, nalaganje težkih kovin, razgradnja barvil, delo z odplakami ...

Rok Ipšek: New page: '''Siderofori'''[http://www.nd.edu/~mmiller1/pic1.gif] (grško: prenašalci železa) so molekule z molekulskimi masami 400-1500 Da, ki jih proizvaja veliko mikroorganizmov, recimo [[bakter...

2012-01-04T10:38:43Z

New page: '''Siderofori'''[http://www.nd.edu/~mmiller1/pic1.gif] (grško: prenašalci železa) so molekule z molekulskimi masami 400-1500 Da, ki jih proizvaja veliko mikroorganizmov, recimo [[bakter...

New page

'''Siderofori'''[http://www.nd.edu/~mmiller1/pic1.gif] (grško: prenašalci železa) so molekule z molekulskimi masami 400-1500 Da, ki jih proizvaja veliko mikroorganizmov, recimo [[bakterije]], [[glive]] in [[alge]], da iz okolja pridobijo železo. Znanih je več kot 500 različnih sideroforov, od teh jih nekatere bakterije izločajo več, ne le eno vrsto.

Železo je življenjsko pomemben element za celice, ki pa ga morajo dobiti iz okolja. Redko se nahaja v topni obliki Fe2+. Večina ga je v spojinah z oksidacijskim številom 3+, te pa so v vodi slabo topne. V ta namen so nekateri mikroorganizmi razvili siderofore, ki jih izločajo v okolje, ti se tesno povežejo z Fe3+ ioni (najmočneje se nanje veže enterobaktin [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/48/Enterobactin.svg
(glej sliko)]), jih pripeljejo v celice, kjer se reducirajo v obliko Fe2+. Ti niso več tako tesno vezani na siderofore, zato se lahko koristno uporabijo pri celičnih procesih, sideroforne molekule pa se lahko znova uporabijo.[http://www.chem.duke.edu/~alc/labgroup/sid.gif (glej sliko)]

Prvi izolirani siderofor je bil [[mikobaktin]] 1954, trenutno pa jih uporabljajo v medicini za zdravljenje bolezni, povezanih z železom (npr. zdravljenje zastrupitev z železom), pri prenosu antibiotikov do bakterij, imajo pa tudi velik potencial pri reševanju okoljskih problemov, kot so rjavenje, nalaganje težkih kovin, razgradnja barvil, delo z odplakami ...

== Viri ==
*[Ochiai, E.: Bioinorganic chemistry: A survey, Elsevier, 2008]
*[Steed J.W., Atwood J.L.:Supramolecular chemistry, John Wiley & Sons, 2000]

[[Category:LEX]]