https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Sinuklein 2026-05-16T04:39:22Z Revision history for this page on the wiki MediaWiki 1.45.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Sinuklein&diff=6701&oldid=prev 2012-01-03T18:35:50Z

<p>New page: =Sinuklein= ==Zgodovina== Leta 1988 so Maroteaux in sod. (1988) izolirali nov [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein protein] iz električnega organa skata Torpedo californica. S pomočjo p...</p> <p><b>New page</b></p><div>=Sinuklein=<br /> ==Zgodovina==<br /> Leta 1988 so Maroteaux in sod. (1988) izolirali nov [http://sl.wikipedia.org/wiki/Protein protein] iz električnega organa skata Torpedo californica. S pomočjo pridobljene cDNA so izolirali klon podgane, ki je kodiral protein, dolg 140 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina aminokislinskih] ostankov. Protein so našli v jedrni ovojnici in v presinaptičnih živčnih terminalih, zato so ga poimenovali sinuklein. Kasneje so v podganah in govedu odkrili še 14-kD fosfonevroprotein, ki spada v družino sinukleinov. Ker sta prekurzor NAC in 14-kD fosfonevroprotein različna proteina, so ju poimenovali α-sinuklein in β-sinuklein. Leta 1997 je bil iz tumorja na prsih izoliran še γ-sinuklein. Do zdaj so bili proteini iz družine sinukleinov odkriti le pri vretenčarjih.<br /> ==Družina sinukleinov==<br /> ===α-sinuklein===<br /> α-sinuklein (α-syn) [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/7/79/PBB_Protein_SNCA_image.jpg skica α-sinuklein] ima 4 aromatske aminokisline [[tirozin]]a. Je protein, ki je vključen v mehanizem nastanka [http://sl.wikipedia.org/wiki/Parkinsonova_bolezen Parkinsonove bolezni]. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Gen Gen] za α-sinuklein se pri ljudeh nahaja na četrtem [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kromosom kromosomu], protein je dolg 140 AK ostankov in spada v skupino pri fizioloških pogojih nativno nezvitih proteinov. Prav to je vzrok, da je težko določiti njegovo nativno funkcijo in razloge za fibrilacijo. Struktura α-sinukleina je zelo občutljiva na okolje, v katerem se protein nahaja. Je citosolni protein, vendar se pod določenimi pogoji veže na membrano. Za razliko od [http://sl.wikipedia.org/wiki/Oligomer oligomerov] in [[fibril]], za katere je značilna β-struktura, se na delu α-sinukleina pri interakcijah z nekaterimi lipidnimi membranami inducira struktura α-vijačnice. Daleč največ mRNA α-sinukleina je prisotnega v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mo%C5%BEgani možganih], vendar so ga zaznali tudi v vseh drugih preiskanih tkivih, razen v jetrih.<br /> ===β-sinuklein===<br /> β-sinuklein [http://www.uscnk.com/img/Synuclein--Beta-(SNCb)-92341.jpg skica β-sinuklein] sestavljajo ga 134 AK ostankov. Pri človeku se gen za β-sinuklein nahaja na petem kromosomu. Pri fizioloških pogojih je nezvit protein, ob vezavi na lipidne vezikle ali micele detergentov zavzame N-terminalna regija z nepopolnimi 11-AK ponovitvami strukturo α-vijačnice. β-sinuklein je zelo pogost v možganih, manj pa v drugih tkivih. β-sinuklein je inhibitor fosfolipaze D2, ki katalizira hidrolizo fosfatidilholina v fosfatidno kislino, igra pa tudi vlogo v citoskeletni reorganizaciji in endocitozi na plazemski membrani.<br /> ===γ-sinuklein===<br /> Za razliko od β-sinukleina je γ-sinuklein najmanj ohranjen med vrstami. Človeška varianta je dolga 127 AK ostankov. Gen se nahaja na desetem kromosomu. Prav tako kot β-sinuklein je nativno nezvit, ob stiku z membranami ali miceli pa tvori strukturo α-vijačnice. Za razliko od α in β-sinukleina je pogosto v perifernem živčnem sistemu. Igra pomembno vlogo pri raku na prsih, kjer eksogena ekspresija poveča invazivnost tumorskih celic. [http://www.uscnk.com/img/Synuclein--Gamma-(SNCg)-90939.jpg skica γ-sinuklein]<br /> ==Literatura in viri==<br /> *http://www.sinapsa.org/radovedni/prispevki/Alfa_sinuklein<br /> *http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha-synuclein<br /> *http://en.wikipedia.org/wiki/Beta-synuclein<br /> *http://en.wikipedia.org/wiki/Gamma-synuclein<br /> *Rojko, J., &#039;&#039;Vpliv točkovnih mutacij na interakcije α-sinukleina z membranami&#039;&#039;. Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Študij biotehnologije, 2009<br /> [[Category:LEX]]</div>

Vanjak