Sladila - Revision history

Mmanca: /* Razlogi za uporabo sladil */

2010-01-05T18:49:00Z

Razlogi za uporabo sladil

← Older revision		Revision as of 18:49, 5 January 2010
Line 14:		Line 14:

	Večina ljudi sladila uporablja predvsem kot nadomestek belega sladkorja, saj imajo v primerjavi z njim izredno majhno energijsko vrednost, poleg tega pa neenergijska sladila ne povzročajo kariesa.		Večina ljudi sladila uporablja predvsem kot nadomestek belega sladkorja, saj imajo v primerjavi z njim izredno majhno energijsko vrednost, poleg tega pa neenergijska sladila ne povzročajo kariesa.


	Umetna sladila so pogosto v rabi tudi pri ljudeh z reaktivno hipoglikemijo in pri diabetikih, saj tako lažje uravnavajo raven sladkorja v krvi.		Umetna sladila so pogosto v rabi tudi pri ljudeh z reaktivno hipoglikemijo in pri diabetikih, saj tako lažje uravnavajo raven sladkorja v krvi.


	== Delitev sladil ==		== Delitev sladil ==

Mmanca at 18:47, 5 January 2010

2010-01-05T18:47:12Z

← Older revision		Revision as of 18:47, 5 January 2010
Line 7:		Line 7:

	Umetna sladila so nekaj 10× do več 1000× slajša od saharoze, zato se v prehrani uporabljajo v zelo majhnih količinah. Nasprotno pa je sladkost dovoljenih naravnih sladil primerljiva s sladkostjo saharoze, po večini celo manjša. Izjema je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Taumatin taumatin], ki spada med proteine s sladkim okusom in je kar 2000× slajši od saharoze.		Umetna sladila so nekaj 10× do več 1000× slajša od saharoze, zato se v prehrani uporabljajo v zelo majhnih količinah. Nasprotno pa je sladkost dovoljenih naravnih sladil primerljiva s sladkostjo saharoze, po večini celo manjša. Izjema je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Taumatin taumatin], ki spada med proteine s sladkim okusom in je kar 2000× slajši od saharoze.

			Sladilna moč posameznega sladila se veča le do določene meje. Ko se ta meja preseže, jo lahko povečamo z uporabo več sladil hkrati. Tako tudi izboljšamo okus in podaljšamo njihovo obstojnost.


Line 33:		Line 35:
	2. njihovo energijsko vrednost:		2. njihovo energijsko vrednost:

	• energijska ~~ali~~ nutritivna sladila		• energijska (nutritivna) sladila

	• ~~neenergijska~~ (~~ali~~ skoraj neenergijska) sladila		• (skoraj) neenergijska sladila

Mmanca at 18:39, 5 January 2010

2010-01-05T18:39:13Z

← Older revision		Revision as of 18:39, 5 January 2010
Line 1:		Line 1:
	Sladila so sintetične in naravne spojine, ki so bistveno slajše od saharoze in se uporabljajo za sladkanje napitkov in prehrambnih obrokov, a nimajo hranilne vrednosti~~. Največ sladil se nahaja v osvežilnih napitkih, bonbonih, pripravljenih slaščicah in drugih obrokih, žvečilnih gumijih, ..~~.		Sladila so sintetične in naravne spojine, ki so navadno bistveno slajše od saharoze in se uporabljajo za sladkanje napitkov in prehrambnih obrokov, a nimajo hranilne vrednosti.

			Na embalažah živil so po večini označena s črko E in številko iz serije 900; izjemi sta sorbitol (E420) in manitol (E420).
	~~Sladila~~ so po večini ~~na embalažah živil~~ označena s črko E in številko iz serije 900; izjemi sta sorbitol E420 in manitol E420.


	== Sladkost sladil ==		== Sladkost sladil ==

	Sladkost posameznih sladil je odvisna od zgradbe molekul. Pri večanju koncentracije večine sladil, se sladilna moč veča do določene meje. Ko se ta meja preseže, se sladilna moč ne spreminja. Povečamo jo lahko samo z uporabo več sladil hkrati. S kombiniranjem sladil tudi izboljšamo okus in podaljšamo njihovo obstojnost.		Umetna sladila so nekaj 10× do več 1000× slajša od saharoze, zato se v prehrani uporabljajo v zelo majhnih količinah. Nasprotno pa je sladkost dovoljenih naravnih sladil primerljiva s sladkostjo saharoze, po večini celo manjša. Izjema je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Taumatin taumatin], ki spada med proteine s sladkim okusom in je kar 2000× slajši od saharoze.


	Umetna sladila so nekaj 10× do več 1000× slajša od saharoze, zato se v prehrani uporabljajo v zelo majhnih količinah. ~~Nasprotni~~ pa je sladkost dovoljenih naravnih sladil primerljiva s sladkostjo saharoze, po večini celo manjša. Izjema je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Taumatin taumatin], ki spada med proteine s sladkim okusom in je kar 2000× slajši od saharoze.


Line 19:		Line 15:

	Umetna sladila so pogosto v rabi tudi pri ljudeh z reaktivno hipoglikemijo in pri diabetikih, saj tako lažje uravnavajo raven sladkorja v krvi.		Umetna sladila so pogosto v rabi tudi pri ljudeh z reaktivno hipoglikemijo in pri diabetikih, saj tako lažje uravnavajo raven sladkorja v krvi.


	~~== Ali so sladila nevarna? ==~~

	~~Trditve o tem, da naj bi določena (predvsem umetna) sladila povzročala raka in druge bolezni, niso znanstveno dokazane.~~


	Sladila so neprimerna za dojenčke in majhne otroke (do 9. leta starosti). Nosečnice s fenilketonurijo ne smejo uživati aspartama, uporabo saharina in ciklamatov pa odsvetujejo vsem. Ker so lahko prehrambenim izdelkom dodana le v zelo majhnih količinah, zato naj bi bila za ostalo populacijo popolnoma varna.


	== Delitev sladil ==		== Delitev sladil ==

	Sladila delimo predvsem po dveh kriterijih – glede na ~~njihov izvor (naravna in sintetična) ali na njihovo energijsko vrednost (energijska ali nutritivna sladila in neenergijska oz. skoraj neenergijska sladila).~~		Sladila delimo predvsem po dveh kriterijih – glede na:


	~~Glede na izvor sladila:~~


	~~1. anorganske snovi (BeCl2, BeSO4, Pb(OAc)2)~~


	~~2. naravne organske spojine:~~

	~~• ogljikovi hidrati - mono in disaharidi (saharoza, fruktoza, laktoza,…)~~

	~~• polioli (sorbitol, manitol, eritritol, ksilitol)~~

	~~• d-aminokisline (glicin, alanin, fenilalanin, triptofan)~~

	~~• proteini sladkega okusa (brazein, mabinlin, mirakulin, kurkulin,…)~~

	~~• produkti sekundarnega metabolizma rastlin (steviozid, rebaudiozid, abruzozidi a-d, NDHC, seligueain,…)~~


	~~3. sintezne organske spojine:~~

	~~• oksimi (α-anisaldoksim)~~

	~~• sulfamati (saharin, ciklamati, acesulfam K)~~

	~~• 3-nitroanilini (6-kloro-3-nitroanilin)~~

	~~• aspartil dipeptidi (aspartam, alitam, neotam)~~

	~~• derivati sladkorjev (sukraloza)~~

	~~• derivati gvanidinoocetne kisline (sukrononska kislina, gvanidinoocetna kislina 1 in 2)~~



	~~Glede na hranilno vrednost~~:


	1. ~~energijska ali nutritivna sladila~~:		1. njihov izvor:

	• ~~saharidna sladila: mono in disaharidi~~		• anorganske snovi

	• ~~škrobna sladila: glukozni sirup, maltodekstrin, dekstroza, visoko fruktozni sirup~~		• naravne organske spojine

	• ~~nadomestki sladkorja: sladkorni alkoholi~~		• sintezne organske spojine


	2. ~~neenergijska (ali skoraj neenergijska) sladila~~:		2. njihovo energijsko vrednost:

	• ~~sintetično visoko intenzivna~~ sladila~~: aspartam, acesulfam-K, sukraloza, altimat, neotam, ...~~		• energijska ali nutritivna sladila

	• ~~naravno visoko intenzivna~~ sladila~~: taumatin, neohesperidin, steviozid, glicirizin, monelin, miraculin~~		• neenergijska (ali skoraj neenergijska) sladila

Mmanca at 22:44, 3 January 2010

2010-01-03T22:44:41Z

← Older revision		Revision as of 22:44, 3 January 2010
Line 141:		Line 141:

	• http://sl.wikipedia.org/wiki/Sladilo		• http://sl.wikipedia.org/wiki/Sladilo


			[[Category:LEX]]

Mmanca: New page: Sladila so sintetične in naravne spojine, ki so bistveno slajše od saharoze in se uporabljajo za sladkanje napitkov in prehrambnih obrokov, a nimajo hranilne vrednosti. Največ sladil se...

2010-01-03T22:42:51Z

New page: Sladila so sintetične in naravne spojine, ki so bistveno slajše od saharoze in se uporabljajo za sladkanje napitkov in prehrambnih obrokov, a nimajo hranilne vrednosti. Največ sladil se...

New page

Sladila so sintetične in naravne spojine, ki so bistveno slajše od saharoze in se uporabljajo za sladkanje napitkov in prehrambnih obrokov, a nimajo hranilne vrednosti. Največ sladil se nahaja v osvežilnih napitkih, bonbonih, pripravljenih slaščicah in drugih obrokih, žvečilnih gumijih, ...

Sladila so po večini na embalažah živil označena s črko E in številko iz serije 900; izjemi sta sorbitol E420 in manitol E420.

== Sladkost sladil ==

Sladkost posameznih sladil je odvisna od zgradbe molekul. Pri večanju koncentracije večine sladil, se sladilna moč veča do določene meje. Ko se ta meja preseže, se sladilna moč ne spreminja. Povečamo jo lahko samo z uporabo več sladil hkrati. S kombiniranjem sladil tudi izboljšamo okus in podaljšamo njihovo obstojnost.

Umetna sladila so nekaj 10× do več 1000× slajša od saharoze, zato se v prehrani uporabljajo v zelo majhnih količinah. Nasprotni pa je sladkost dovoljenih naravnih sladil primerljiva s sladkostjo saharoze, po večini celo manjša. Izjema je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Taumatin taumatin], ki spada med proteine s sladkim okusom in je kar 2000× slajši od saharoze.

== Razlogi za uporabo sladil ==

Večina ljudi sladila uporablja predvsem kot nadomestek belega sladkorja, saj imajo v primerjavi z njim izredno majhno energijsko vrednost, poleg tega pa neenergijska sladila ne povzročajo kariesa.

Umetna sladila so pogosto v rabi tudi pri ljudeh z reaktivno hipoglikemijo in pri diabetikih, saj tako lažje uravnavajo raven sladkorja v krvi.

== Ali so sladila nevarna? ==

Trditve o tem, da naj bi določena (predvsem umetna) sladila povzročala raka in druge bolezni, niso znanstveno dokazane.

Sladila so neprimerna za dojenčke in majhne otroke (do 9. leta starosti). Nosečnice s fenilketonurijo ne smejo uživati aspartama, uporabo saharina in ciklamatov pa odsvetujejo vsem. Ker so lahko prehrambenim izdelkom dodana le v zelo majhnih količinah, zato naj bi bila za ostalo populacijo popolnoma varna.

== Delitev sladil ==

Sladila delimo predvsem po dveh kriterijih – glede na njihov izvor (naravna in sintetična) ali na njihovo energijsko vrednost (energijska ali nutritivna sladila in neenergijska oz. skoraj neenergijska sladila).

Glede na izvor sladila:

1. anorganske snovi (BeCl2, BeSO4, Pb(OAc)2)

2. naravne organske spojine:

• ogljikovi hidrati - mono in disaharidi (saharoza, fruktoza, laktoza,…)

• polioli (sorbitol, manitol, eritritol, ksilitol)

• d-aminokisline (glicin, alanin, fenilalanin, triptofan)

• proteini sladkega okusa (brazein, mabinlin, mirakulin, kurkulin,…)

• produkti sekundarnega metabolizma rastlin (steviozid, rebaudiozid, abruzozidi a-d, NDHC, seligueain,…)

3. sintezne organske spojine:

• oksimi (α-anisaldoksim)

• sulfamati (saharin, ciklamati, acesulfam K)

• 3-nitroanilini (6-kloro-3-nitroanilin)

• aspartil dipeptidi (aspartam, alitam, neotam)

• derivati sladkorjev (sukraloza)

• derivati gvanidinoocetne kisline (sukrononska kislina, gvanidinoocetna kislina 1 in 2)

Glede na hranilno vrednost:

1. energijska ali nutritivna sladila:

• saharidna sladila: mono in disaharidi

• škrobna sladila: glukozni sirup, maltodekstrin, dekstroza, visoko fruktozni sirup

• nadomestki sladkorja: sladkorni alkoholi

2. neenergijska (ali skoraj neenergijska) sladila:

• sintetično visoko intenzivna sladila: aspartam, acesulfam-K, sukraloza, altimat, neotam, ...

• naravno visoko intenzivna sladila: taumatin, neohesperidin, steviozid, glicirizin, monelin, miraculin

== Dovoljena sladila v Sloveniji ==

Dovoljena sladila v Sloveniji so:

• [http://z.about.com/d/chemistry/1/0/m/o/Sorbitol.jpg sorbitol] (E420(i)),

• sorbitol v sirupu (E420(ii)),

• [http://wpcontent.answers.com/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Mannitol_structure.png/220px-Mannitol_structure.png manitol] (E421),

• [http://e-brojevi.udd.hr/e_strukture/e953.gif izomalt] (E953),

• [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/7/7d/Maltitol.png maltitol] (E965(i)),

• maltitol v sirupu (E965(ii)),

• [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Lactitol.png/200px-Lactitol.png laktitol] (E966),

• [http://www.medicinescomplete.com/mc/martindale/2009/images/c87-99-0.gif ksilitol] (E967),

• [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Acesulfam_K.svg/201px-Acesulfam_K.svg.png acesulfam kalij] (E950),

• [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/Aspartame.svg/250px-Aspartame.svg.png aspartam] (E951),

• ciklaminska kislina (E952) ter njene kalcijeve in natrijeve soli - [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f5/Sodium-cyclamate-2D-skeletal.png/200px-Sodium-cyclamate-2D-skeletal.png natrijev ciklamat],

• [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6c/Saccharin-2D-skeletal.png/180px-Saccharin-2D-skeletal.png saharin] (E954) in njegove natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli,

• taumatin (E957),

• [http://www.beneo-palatinit.com/en/Intense_Sweeteners/Products/Neohesperidine_DC/Neohesperidin_5.gif neohesperidin dihidrohalkon - NHDC] (E959).

== Povezave ==

• v slovenščini - lastnosti sladil, ki so dovoljena v Sloveniji:

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/zakonodaja/varnost_hrane/pesticidi/31995L0031SL.pdf

• v angleščini - pojasnitev nekaterih pojmov v zvezi z umetnimi sladili, pozitivne in negativne plati nekaterih umetnih sladil:

http://www.medicinenet.com/artificial_sweeteners/article.htm

== Viri ==

• Kemija. Zbirka: tematski leksikoni. Tržič: Učila International, 2008.

• http://image.24ur.com/media/document//60209940.pdf

• http://en.wikipedia.org/wiki/Sweeteners

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Sladilo