https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Steroli 2026-05-25T05:10:06Z Revision history for this page on the wiki MediaWiki 1.45.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Steroli&diff=5322&oldid=prev 2011-02-02T12:33:35Z

<p></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 12:33, 2 February 2011</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l2">Line 2:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 2:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>tem, da dajejo membrani trdnost, saj so steroli trdne in nefleksibilne molekule. Nahajajo se v rastlinah, živalih in glivah. Vsi steroli imajo značilen sistem kondenziranih obročev, sestavljenih iz treh šestčlenskih obročev in enega petčlenskega obroča, med seboj pa se razlikujejo po položaju dvojnih vezi in stranski verigi [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e7/Sterol_skeleton.png]. Kemijsko najbolj reaktiven del sterolov je hidroksilna skupina (na tretjem ogljiku A-obroča), ki je v fizioloških razmerah običajno zaestrena z maščobno kislino.  </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>tem, da dajejo membrani trdnost, saj so steroli trdne in nefleksibilne molekule. Nahajajo se v rastlinah, živalih in glivah. Vsi steroli imajo značilen sistem kondenziranih obročev, sestavljenih iz treh šestčlenskih obročev in enega petčlenskega obroča, med seboj pa se razlikujejo po položaju dvojnih vezi in stranski verigi [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e7/Sterol_skeleton.png]. Kemijsko najbolj reaktiven del sterolov je hidroksilna skupina (na tretjem ogljiku A-obroča), ki je v fizioloških razmerah običajno zaestrena z maščobno kislino.  </div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Sterole pridobivajo iz evkariontskih organizmov:</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Sterole pridobivajo iz evkariontskih organizmov:<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">&lt;br&gt;</ins></div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">    </del>• iz fermentacijskih procesov ali izrabljenih pivovarskih kvasovk</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>• iz fermentacijskih procesov ali izrabljenih pivovarskih kvasovk<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">&lt;br&gt;</ins></div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">    </del>• z ekstrakcijo izrabljenih glivnih micelijev</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>• z ekstrakcijo izrabljenih glivnih micelijev<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">&lt;br&gt;</ins></div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">    </del>• iz mikroorganizmov z ekstrakcijo in iz rastlin</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>• iz mikroorganizmov z ekstrakcijo in iz rastlin<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">&lt;br&gt;</ins></div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Steroli imajo bistveno vlogo v fiziologiji evkariontskih organizmov.  </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Steroli imajo bistveno vlogo v fiziologiji evkariontskih organizmov.  </div></td></tr> </table>

MDolinar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Steroli&diff=4849&oldid=prev 2010-12-12T22:19:11Z

<p></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 22:19, 12 December 2010</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Steroli spadajo med lipide in so poleg fosfolipidov eden najbolj pomembnih gradnikov celičnih membran. Funkcija sterolov v celični membrani mikroorganizma je predvsem v</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Steroli spadajo med lipide in so poleg fosfolipidov eden najbolj pomembnih gradnikov celičnih membran. Funkcija sterolov v celični membrani mikroorganizma je predvsem v</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>tem, da dajejo membrani trdnost, saj so steroli trdne in nefleksibilne molekule. Nahajajo se v rastlinah, živalih in glivah. Vsi steroli imajo značilen sistem kondenziranih obročev, sestavljenih iz treh šestčlenskih obročev in enega petčlenskega obroča, med seboj pa se razlikujejo po položaju dvojnih vezi in stranski verigi [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">a</del>/<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">a5</del>/<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Sterol</del>.<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">svg</del>]. Kemijsko najbolj reaktiven del sterolov je hidroksilna skupina (na tretjem ogljiku A-obroča), ki je v fizioloških razmerah običajno zaestrena z maščobno kislino.  </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>tem, da dajejo membrani trdnost, saj so steroli trdne in nefleksibilne molekule. Nahajajo se v rastlinah, živalih in glivah. Vsi steroli imajo značilen sistem kondenziranih obročev, sestavljenih iz treh šestčlenskih obročev in enega petčlenskega obroča, med seboj pa se razlikujejo po položaju dvojnih vezi in stranski verigi [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">e</ins>/<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">e7</ins>/<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Sterol_skeleton</ins>.<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">png</ins>]. Kemijsko najbolj reaktiven del sterolov je hidroksilna skupina (na tretjem ogljiku A-obroča), ki je v fizioloških razmerah običajno zaestrena z maščobno kislino.  </div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Sterole pridobivajo iz evkariontskih organizmov:</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Sterole pridobivajo iz evkariontskih organizmov:</div></td></tr> </table>

TanjaMiv https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Steroli&diff=4828&oldid=prev 2010-12-12T21:42:57Z

<p><span class="autocomment">Viri</span></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="en"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 21:42, 12 December 2010</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l27">Line 27:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Line 27:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Temelji biokemije / Rodney Boyer ; [prevajalci Veronika Abram ... et al.]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Temelji biokemije / Rodney Boyer ; [prevajalci Veronika Abram ... et al.]</div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Category:LEX]]</ins></div></td></tr> </table>

TanjaMiv https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Steroli&diff=4826&oldid=prev 2010-12-12T21:38:14Z

<p>New page: Steroli spadajo med lipide in so poleg fosfolipidov eden najbolj pomembnih gradnikov celičnih membran. Funkcija sterolov v celični membrani mikroorganizma je predvsem v tem, da dajejo me...</p> <p><b>New page</b></p><div>Steroli spadajo med lipide in so poleg fosfolipidov eden najbolj pomembnih gradnikov celičnih membran. Funkcija sterolov v celični membrani mikroorganizma je predvsem v<br /> tem, da dajejo membrani trdnost, saj so steroli trdne in nefleksibilne molekule. Nahajajo se v rastlinah, živalih in glivah. Vsi steroli imajo značilen sistem kondenziranih obročev, sestavljenih iz treh šestčlenskih obročev in enega petčlenskega obroča, med seboj pa se razlikujejo po položaju dvojnih vezi in stranski verigi [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a5/Sterol.svg]. Kemijsko najbolj reaktiven del sterolov je hidroksilna skupina (na tretjem ogljiku A-obroča), ki je v fizioloških razmerah običajno zaestrena z maščobno kislino. <br /> <br /> Sterole pridobivajo iz evkariontskih organizmov:<br /> • iz fermentacijskih procesov ali izrabljenih pivovarskih kvasovk<br /> • z ekstrakcijo izrabljenih glivnih micelijev<br /> • iz mikroorganizmov z ekstrakcijo in iz rastlin<br /> <br /> Steroli imajo bistveno vlogo v fiziologiji evkariontskih organizmov. <br /> <br /> Rastlinski steroli (imenovani tudi stanoli oziroma fitosteroli) so naravne sestavine rastlinskih celic, za katere je že od leta 1950 znano, da pri človeku vplivajo na zniževanje ravni holesterola v plazmi in zdravijo benigno hiperplazijo prostate. Najbolj poznani rastlinski steroli so sitosterol, kampesterol in stigmasterol. Nahajajo se v riževih otrobih, žitnih kalčkih, soji, koruznem olju in še nekaterih drugih živilih. [http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/plant_st/image004.gif]<br /> <br /> Najbolj znan in razširjen živalski sterol je holesterol. [http://shrani.si/files/holesterol10u99.jpg]<br /> <br /> Ergosterol je sterol v celični membrani gliv in je provitamin vitamina D. <br /> Prvi sterol je izoliral F.P. Poulletier okoli 1758, in sicer iz žolčnih kamnov.<br /> <br /> <br /> == Viri ==<br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Sterol<br /> <br /> http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/plant_st/index.htm<br /> <br /> http://www.cyberlipid.org/sterols/ster0003.htm<br /> <br /> http://circ.ahajournals.org/cgi/content/full/103/8/1177<br /> <br /> Temelji biokemije / Rodney Boyer ; [prevajalci Veronika Abram ... et al.]</div>

TanjaMiv