Telomerazni RNP pri kvasovki - Revision history

Nika Habič: /* Stabilizacija koncev in transport v citoplazmo */

2026-04-15T09:32:04Z

Stabilizacija koncev in transport v citoplazmo

← Older revision		Revision as of 09:32, 15 April 2026
Line 5:		Line 5:

	== Stabilizacija koncev in transport v citoplazmo ==		== Stabilizacija koncev in transport v citoplazmo ==
			Majhen del Tlc1 (5-10%) se po transkripciji poliadenilira v obliko poli-A+, pri večini pa preko Nrd1 odvisne poti pride do nastanka zrele oblike poli-A-. Poli-A+ najverjetneje predstavlja intermediat in se preko neke alternativne poti procesira v poli-A-, vendar pa natančni procesi te še niso raziskani.

	Tlc1 RNA je ena izmed najbolj stabilnih RNA v celicah Saccharomyces cerevisiae. Ima zelo dolgo razpolovno dobo za katero so odgovorni številni stabilizacijski mehanizmi. Na 5'-konec se metilira 7-metilgvanozinska (m7G) kapa, ko-transkripcijsko se vežeta tudi CBC (Cap-Binding Complex) ter TREX-1 (Transcription-Export 1) kompleksa. CBC je pri kvasovkah sestavljen iz Sto1 in Cbc2 podenot. Za transport sta ključni interakciji CBC z Mex67 (jedrni eksportni faktor) in eksportinom 1 (Xpo1), ki pripomoreta k prenosu RNA molekul skozi v citoplazmo. Xpo1 omogoča prehod skozi jedrne pore, medtem ko Mex67 tvori heterodimerni kompleks z Mtr2 ter stabilizira 3'-konec Tlc1 že pred začetkom transporta.		Tlc1 RNA je ena izmed najbolj stabilnih RNA v celicah Saccharomyces cerevisiae. Ima zelo dolgo razpolovno dobo za katero so odgovorni številni stabilizacijski mehanizmi. Na 5'-konec se metilira 7-metilgvanozinska (m7G) kapa, ko-transkripcijsko se vežeta tudi CBC (Cap-Binding Complex) ter TREX-1 (Transcription-Export 1) kompleksa. CBC je pri kvasovkah sestavljen iz Sto1 in Cbc2 podenot. Za transport sta ključni interakciji CBC z Mex67 (jedrni eksportni faktor) in eksportinom 1 (Xpo1), ki pripomoreta k prenosu RNA molekul skozi v citoplazmo. Xpo1 omogoča prehod skozi jedrne pore, medtem ko Mex67 tvori heterodimerni kompleks z Mtr2 ter stabilizira 3'-konec Tlc1 že pred začetkom transporta.

Nika Habič: /* Stabilizacija koncev in transport v citoplazmo */

2026-04-15T09:25:52Z

Stabilizacija koncev in transport v citoplazmo

← Older revision		Revision as of 09:25, 15 April 2026
Line 5:		Line 5:

	== Stabilizacija koncev in transport v citoplazmo ==		== Stabilizacija koncev in transport v citoplazmo ==
	Tlc1 RNA je ena izmed najbolj stabilnih RNA v celicah ~~brstečih kvasovk~~. Ima zelo dolgo razpolovno dobo za katero so odgovorni številni stabilizacijski mehanizmi. Na 5'-konec se metilira 7-metilgvanozinska (m7G) kapa, ko-transkripcijsko se vežeta tudi CBC (Cap-Binding Complex) ter TREX-1 (Transcription-Export 1) kompleksa. CBC je pri kvasovkah sestavljen iz Sto1 in Cbc2 podenot. Za transport sta ključni interakciji CBC z Mex67 (jedrni eksportni faktor) in eksportinom 1 (Xpo1), ki pripomoreta k prenosu RNA molekul skozi ~~jedrne pore~~ v citoplazmo. Xpo1 omogoča prehod skozi jedrne pore, medtem ko Mex67 tvori heterodimerni kompleks z Mtr2 ter stabilizira 3'-konec Tlc1 že pred začetkom transporta.		Tlc1 RNA je ena izmed najbolj stabilnih RNA v celicah Saccharomyces cerevisiae. Ima zelo dolgo razpolovno dobo za katero so odgovorni številni stabilizacijski mehanizmi. Na 5'-konec se metilira 7-metilgvanozinska (m7G) kapa, ko-transkripcijsko se vežeta tudi CBC (Cap-Binding Complex) ter TREX-1 (Transcription-Export 1) kompleksa. CBC je pri kvasovkah sestavljen iz Sto1 in Cbc2 podenot. Za transport sta ključni interakciji CBC z Mex67 (jedrni eksportni faktor) in eksportinom 1 (Xpo1), ki pripomoreta k prenosu RNA molekul skozi v citoplazmo. Xpo1 omogoča prehod skozi jedrne pore, medtem ko Mex67 tvori heterodimerni kompleks z Mtr2 ter stabilizira 3'-konec Tlc1 že pred začetkom transporta.

	V primeru odsotnosti ali pomanjkanja Mex67 se Tlc1 RNA razgradi v jedrnem eksosomu. Stabilizacija in preprečevanje razgradnje s pomočjo Mex67/Mtr2 kompleksa še ni popolnoma znana, vendar najbrž poteka s pomočjo interakcij z kompleksom TREX-1. Ta omogoča koordinacijo nadaljnje transkripcije, nastanek zrele oblike RNA ter vezavo Mex67/Mtr2.		V primeru odsotnosti ali pomanjkanja Mex67 se Tlc1 RNA razgradi v jedrnem eksosomu. Stabilizacija in preprečevanje razgradnje s pomočjo Mex67/Mtr2 kompleksa še ni popolnoma znana, vendar najbrž poteka s pomočjo interakcij z kompleksom TREX-1. Ta omogoča koordinacijo nadaljnje transkripcije, nastanek zrele oblike RNA ter vezavo Mex67/Mtr2.

	Xpo1 se ni sposoben vezati na RNA in za prenos molekul potrebuje adapterski protein. Pri mnogoceličarjih ima to vlogo PHAX (Phosphorylated adaptor for RNA export), katerega homologa pri kvasnih celicah ne poznamo. Vlogo adapterja prevzame kompleks Mex67/Mtr2, ki tako ~~deluje tudi kot RNA šaperon ter~~ hkrati pripomore k stabilizaciji in ~~transportu~~.		Xpo1 se ni sposoben vezati na RNA in za prenos molekul potrebuje adapterski protein. Pri mnogoceličarjih ima to vlogo PHAX (Phosphorylated adaptor for RNA export), katerega homologa pri kvasnih celicah ne poznamo. Vlogo adapterja prevzame kompleks Mex67/Mtr2, ki tako hkrati pripomore k stabilizaciji in usmerja transport.

	V citoplazmi se RNP disociira stran od Mex67-Xpo1 proteinov ter TREX-1 kompleksa. 3'-konec stabilizira vezava Sm7 (heptamerni proteinski kompleks), brez katerega bi se RNA v citoplazmi razgradila. Oba, Mex67/Mtr2 kompleks in Sm7 stabilizirata Tlc1 RNA na 3'-koncu – Mex67/Mtr2 usmeri Tlc1 v eksonuklearni transport in ga stabilizira pred samim transportom, Sm7 pa Tlc1 RNA stabilizira v citoplazmi ter sodeluje v interakcijah, pomembnih za ponoven vstop v jedro.		V citoplazmi se RNP disociira stran od Mex67-Xpo1 proteinov ter TREX-1 kompleksa. 3'-konec stabilizira vezava Sm7 (heptamerni proteinski kompleks), brez katerega bi se RNA v citoplazmi razgradila. Oba, Mex67/Mtr2 kompleks in Sm7 stabilizirata Tlc1 RNA na 3'-koncu – Mex67/Mtr2 usmeri Tlc1 v eksonuklearni transport in ga stabilizira pred samim transportom, Sm7 pa Tlc1 RNA stabilizira v citoplazmi ter sodeluje v interakcijah, pomembnih za ponoven vstop v jedro.

Saskazavcer: /* Viri */

2026-04-14T15:08:45Z

Viri

← Older revision		Revision as of 15:08, 14 April 2026
Line 58:		Line 58:
	5. Neumann, H., Bartle, L., Bonnell, E., Wellinger, R. J.: Ratcheted transport and sequential assembly of the yeast telomerase RNP. Cell Reports. 2023, 42, 113565. DOI: https://doi.org/10.1016/j.celrep.2023.113565		5. Neumann, H., Bartle, L., Bonnell, E., Wellinger, R. J.: Ratcheted transport and sequential assembly of the yeast telomerase RNP. Cell Reports. 2023, 42, 113565. DOI: https://doi.org/10.1016/j.celrep.2023.113565

	6.John E. Gallagher, J. David Fiedler, et al.:A comprehensive multi-layered map of molecular interactions in the human cell.		6. John E. Gallagher, J. David Fiedler, et al.:A comprehensive multi-layered map of molecular interactions in the human cell.
	Cell (2016). DOI: https://doi.org/10.1016/j.cell.2016.04.040		Cell (2016). DOI: https://doi.org/10.1016/j.cell.2016.04.040

Saskazavcer: /* Viri */

2026-04-14T15:08:28Z

Viri

← Older revision		Revision as of 15:08, 14 April 2026
Line 57:		Line 57:

	5. Neumann, H., Bartle, L., Bonnell, E., Wellinger, R. J.: Ratcheted transport and sequential assembly of the yeast telomerase RNP. Cell Reports. 2023, 42, 113565. DOI: https://doi.org/10.1016/j.celrep.2023.113565		5. Neumann, H., Bartle, L., Bonnell, E., Wellinger, R. J.: Ratcheted transport and sequential assembly of the yeast telomerase RNP. Cell Reports. 2023, 42, 113565. DOI: https://doi.org/10.1016/j.celrep.2023.113565

			6.John E. Gallagher, J. David Fiedler, et al.:A comprehensive multi-layered map of molecular interactions in the human cell.
			Cell (2016). DOI: https://doi.org/10.1016/j.cell.2016.04.040

Tjaša Bogataj: /* Viri */

2026-04-14T14:57:07Z

Viri

← Older revision		Revision as of 14:57, 14 April 2026
Line 55:		Line 55:

	4. Zappulla, D. C.: Yeast Telomerase RNA Flexibly Scaffolds Protein Subunits: Results and Repercussions. Molecules. 2020, 25, 2750. DOI: https://doi.org/10.3390/molecules25122750		4. Zappulla, D. C.: Yeast Telomerase RNA Flexibly Scaffolds Protein Subunits: Results and Repercussions. Molecules. 2020, 25, 2750. DOI: https://doi.org/10.3390/molecules25122750

			5. Neumann, H., Bartle, L., Bonnell, E., Wellinger, R. J.: Ratcheted transport and sequential assembly of the yeast telomerase RNP. Cell Reports. 2023, 42, 113565. DOI: https://doi.org/10.1016/j.celrep.2023.113565

Tjaša Bogataj: /* Viri */

2026-04-14T14:44:47Z

Viri

← Older revision		Revision as of 14:44, 14 April 2026
Line 53:		Line 53:

	3. Evan P. Hass, David C. Zappulla: Repositioning the Sm-binding site in S. cerevisiae telomerase RNA reveals RNP organizational flexibility and Sm-directed 3′-end formation bioRxiv (2017). 167361 doi: https://doi.org/10.1101/167361		3. Evan P. Hass, David C. Zappulla: Repositioning the Sm-binding site in S. cerevisiae telomerase RNA reveals RNP organizational flexibility and Sm-directed 3′-end formation bioRxiv (2017). 167361 doi: https://doi.org/10.1101/167361

			4. Zappulla, D. C.: Yeast Telomerase RNA Flexibly Scaffolds Protein Subunits: Results and Repercussions. Molecules. 2020, 25, 2750. DOI: https://doi.org/10.3390/molecules25122750

Saskazavcer: /* Zaključek */

2026-04-14T14:35:29Z

Zaključek

← Older revision		Revision as of 14:35, 14 April 2026
Line 42:		Line 42:

	== Zaključek ==		== Zaključek ==

			Po transkripciji se Tlc1 hitro poveže z različnimi proteini. Za transport v citoplazmo so ključni eksportni faktorji, ki RNA stabilizirajo in ščitijo pred razgradnjo. Natančen čas in način teh zgodnjih interakcij še vedno nista popolnoma razjasnjena. Pomembna ideja je, da Tlc1 ne obstaja v eni stabilni obliki, ampak se njena sestava spreminja skozi čas — od “mlade” novo nastale RNA do “zrelega” telomeraznega kompleksa. Ta sprememba sestave vpliva na stabilnost, lokalizacijo in funkcijo telomeraze.
			Zato je ključno odprto vprašanje, kdaj in kako se posamezne podenote telomeraze najprej vežejo na Tlc1 ter ali poteka več ciklov transporta med jedrom in citoplazmo.Na splošno to kaže, da je telomeraza dinamičen in večstopenjski sistem, katerega natančen življenjski cikel še ni v celoti razjasnjen.
			Na Tlc1 se tudi vežejo različni proteini kot so Pop1, Pop6 in Pop7, ki prispevajo k stabilnosti in pravilni tridimenzionalni strukturi RNA, ter proteini Est1, Est2 in Est3, ki sodelujejo pri sestavi aktivne telomeraze.Vendar tudi tukaj še marsikaj ni jasno med drugim ostajajo vprašanja ali se proteini (npr. Est1, Est2, Ku, Pop1/6/7) vežejo na TLC1 v jedru, citoplazmi ali oboje in ali obstaja točno določen vrstni red vezave.

	== Viri ==		== Viri ==

Saskazavcer: /* Dinamika vezave */

2026-04-14T14:30:19Z

Dinamika vezave

← Older revision		Revision as of 14:30, 14 April 2026
Line 38:		Line 38:

	Ostaja vprašanje, kdaj natančno se RNA Tlc1 poveže z različnimi proteini?		Ostaja vprašanje, kdaj natančno se RNA Tlc1 poveže z različnimi proteini?

	Nekateri posredni dokazi kažejo, da se asociacije Est, Pop in yKu proteinov zgodijo v citoplazmi, še preden pride do ponovnega vnosa v jedro in rekrutacije na telomere. Teoretično bi bil popolnoma sestavljen telomerazni RNP( ena Tlc1 RNA molekula plus Sm7, Est1/Est2/Est3, Pop1, Pop6/Pop7 in yKu heterodimer) še dovolj majhen, da bi se lahko prenesel skozi jedrne pore v jedro.Vendar pa je bilo kasneje pokazano, da večji kot so proteinski kompleksi, več enot jedrnih lokalizacijskih signalov (NLS) je potrebnih za njihov vnos v jedro.Zato predvidena precej velika velikost kvasne telomeraze (~1300 kDa) verjetno zahteva enega ali več NLS signalov, da lahko preide skozi jedrno poro,ti so lahko prisotni na Est, yKu in/ali Pop proteinih.Zato ostaja odprto vprašanje, ali telomerazni RNP dejansko prehaja v jedro kot popolnoma sestavljen kompleks, ali pa se sestavljanje nadaljuje tudi po vstopu v jedro. Možno je, da gre za postopno sestavljanje (stepwise assembly), kjer se posamezni proteini pridružujejo v različnih celičnih predelih.Tak mehanizem bi lahko predstavljal tudi kontrolno točko, ki zagotavlja, da v jedro vstopi le pravilno sestavljen in funkcionalen kompleks telomeraze. S tem bi celica preprečila neustrezno aktivnost telomeraze in njeno delovanje na napačnih mestih v genomu, kot so dvoverižni prelomi DNA.		Nekateri posredni dokazi kažejo, da se asociacije Est, Pop in yKu proteinov zgodijo v citoplazmi, še preden pride do ponovnega vnosa v jedro in rekrutacije na telomere. Teoretično bi bil popolnoma sestavljen telomerazni RNP( ena Tlc1 RNA molekula plus Sm7, Est1/Est2/Est3, Pop1, Pop6/Pop7 in yKu heterodimer) še dovolj majhen, da bi se lahko prenesel skozi jedrne pore v jedro.Vendar pa je bilo kasneje pokazano, da večji kot so proteinski kompleksi, več enot jedrnih lokalizacijskih signalov (NLS) je potrebnih za njihov vnos v jedro.Zato predvidena precej velika velikost kvasne telomeraze (~1300 kDa) verjetno zahteva enega ali več NLS signalov, da lahko preide skozi jedrno poro,ti so lahko prisotni na Est, yKu in/ali Pop proteinih.Zato ostaja odprto vprašanje, ali telomerazni RNP dejansko prehaja v jedro kot popolnoma sestavljen kompleks, ali pa se sestavljanje nadaljuje tudi po vstopu v jedro. Možno je, da gre za postopno sestavljanje (stepwise assembly), kjer se posamezni proteini pridružujejo v različnih celičnih predelih.Tak mehanizem bi lahko predstavljal tudi kontrolno točko, ki zagotavlja, da v jedro vstopi le pravilno sestavljen in funkcionalen kompleks telomeraze. S tem bi celica preprečila neustrezno aktivnost telomeraze in njeno delovanje na napačnih mestih v genomu, kot so dvoverižni prelomi DNA.

Saskazavcer: /* Interakcije z različnimi proteini */

2026-04-14T14:30:08Z

Interakcije z različnimi proteini

← Older revision		Revision as of 14:30, 14 April 2026
Line 30:		Line 30:
	== Interakcije z različnimi proteini ==		== Interakcije z različnimi proteini ==
	Med ključnimi proteini, ki se vežejo na Tlc1(kvasna telomerazna RNA), so Pop1, Pop6 in Pop7, ki prispevajo k stabilnosti in pravilni tridimenzionalni strukturi RNA, ter proteini Est1, Est2 in Est3, ki sodelujejo pri sestavi aktivne telomeraze.Minimalno katalitično jedro telomeraze tvori kompleks Tlc1–Est2, pri čemer Est2 deluje kot katalitična podenota, odgovorna za podaljševanje telomer.Kompleks Tlc1- Est2 se z Est1 in Est3 proteinoma povezuje le v določenem delu celičnega cikla. To lahko deluje kot regulacijski mehanizem, ki omejuje čas delovanja telomeraze na telomerah.Est3 deluje kot povezovalni člen med Est1 in Est2. Ta se ne veže direktno na RNA in je nujno potreben za delovanje telomeraze v celici kvasovke(in vivo).Obstajajo dokazi o disociaciji Est2 in razgradnji telomeraze po podaljševanju telomer v pozni fazi S/G2. Zdi se tudi, da količina Est1 ni konstantna, temveč niha med celičnim ciklom kar lahko omejuje njegovo povezovanje s Tlc1 na specifično časovno okno v pozni fazi G1/S.		Med ključnimi proteini, ki se vežejo na Tlc1(kvasna telomerazna RNA), so Pop1, Pop6 in Pop7, ki prispevajo k stabilnosti in pravilni tridimenzionalni strukturi RNA, ter proteini Est1, Est2 in Est3, ki sodelujejo pri sestavi aktivne telomeraze.Minimalno katalitično jedro telomeraze tvori kompleks Tlc1–Est2, pri čemer Est2 deluje kot katalitična podenota, odgovorna za podaljševanje telomer.Kompleks Tlc1- Est2 se z Est1 in Est3 proteinoma povezuje le v določenem delu celičnega cikla. To lahko deluje kot regulacijski mehanizem, ki omejuje čas delovanja telomeraze na telomerah.Est3 deluje kot povezovalni člen med Est1 in Est2. Ta se ne veže direktno na RNA in je nujno potreben za delovanje telomeraze v celici kvasovke(in vivo).Obstajajo dokazi o disociaciji Est2 in razgradnji telomeraze po podaljševanju telomer v pozni fazi S/G2. Zdi se tudi, da količina Est1 ni konstantna, temveč niha med celičnim ciklom kar lahko omejuje njegovo povezovanje s Tlc1 na specifično časovno okno v pozni fazi G1/S.

	Telomeraza ni vedno aktivna njeno delovanje je strogo časovno regulirano (glede na celični cikel).Če manjkajo Est proteini, Tlc1 RNA kopiči v citoplazmi, kar nakazuje, da se podenote Est s Tlc1 RNA povezujejo že v citoplazmi.Raziskovalci so prav tako zasledili, da se Tlc1 skupaj s Pop in Est proteini sestavlja že v citoplazmi, preden vstopi v jedro. Ta korak verjetno deluje kot kontrolni mehanizem, ki omogoča v jedro vstopiti le pravilno zviti in funkcionalni telomerazi.Če je ta proces moten (npr. pri mutacijah), se Tlc1 kopiči v citoplazmi, kar kaže na napake v zvijanju ali sestavljanju kompleksa.Če pride do napak (npr. mutacije v Pop ali Est proteinih), se Tlc1 pogosto kopiči v citoplazmi, kar pomeni, da ne more pravilno vstopiti v jedro in opravljati svoje funkcije. Kar pomeni, da lahko celica prepreči vstop nepravilno sestavljene ali nefunkcionalne telomeraze v jedro.		Telomeraza ni vedno aktivna njeno delovanje je strogo časovno regulirano (glede na celični cikel).Če manjkajo Est proteini, Tlc1 RNA kopiči v citoplazmi, kar nakazuje, da se podenote Est s Tlc1 RNA povezujejo že v citoplazmi.Raziskovalci so prav tako zasledili, da se Tlc1 skupaj s Pop in Est proteini sestavlja že v citoplazmi, preden vstopi v jedro. Ta korak verjetno deluje kot kontrolni mehanizem, ki omogoča v jedro vstopiti le pravilno zviti in funkcionalni telomerazi.Če je ta proces moten (npr. pri mutacijah), se Tlc1 kopiči v citoplazmi, kar kaže na napake v zvijanju ali sestavljanju kompleksa.Če pride do napak (npr. mutacije v Pop ali Est proteinih), se Tlc1 pogosto kopiči v citoplazmi, kar pomeni, da ne more pravilno vstopiti v jedro in opravljati svoje funkcije. Kar pomeni, da lahko celica prepreči vstop nepravilno sestavljene ali nefunkcionalne telomeraze v jedro.

	yKu (yKu70/80) je protein, ki se lahko veže bodisi na telomerno DNA bodisi na Tlc1 RNA, vendar ne na oboje hkrati.Deluje kot molekularno stikalo, ki pomaga usmerjati telomerazo in preprečuje njeno napačno delovanje.Sir4 je telomerni regulatorni protein, ki se veže na yKu in sodeluje pri lokalizaciji telomeraze v bližini telomer. yKu in Sir4 prav tako preprečujeta, da bi telomeraza delovala na poškodovani DNA.		yKu (yKu70/80) je protein, ki se lahko veže bodisi na telomerno DNA bodisi na Tlc1 RNA, vendar ne na oboje hkrati.Deluje kot molekularno stikalo, ki pomaga usmerjati telomerazo in preprečuje njeno napačno delovanje.Sir4 je telomerni regulatorni protein, ki se veže na yKu in sodeluje pri lokalizaciji telomeraze v bližini telomer. yKu in Sir4 prav tako preprečujeta, da bi telomeraza delovala na poškodovani DNA.

Saskazavcer: /* Interakcije z različnimi proteini */

2026-04-14T14:29:54Z

Interakcije z različnimi proteini

← Older revision		Revision as of 14:29, 14 April 2026
Line 29:		Line 29:

	== Interakcije z različnimi proteini ==		== Interakcije z različnimi proteini ==
	Med ključnimi proteini, ki se vežejo na Tlc1(kvasna telomerazna RNA), so Pop1, Pop6 in Pop7, ki prispevajo k stabilnosti in pravilni tridimenzionalni strukturi RNA, ter proteini Est1, Est2 in Est3, ki sodelujejo pri sestavi aktivne telomeraze.Minimalno katalitično jedro telomeraze tvori kompleks Tlc1–Est2, pri čemer Est2 deluje kot katalitična podenota, odgovorna za podaljševanje telomer.Kompleks Tlc1- Est2 se z Est1 in Est3 proteinoma povezuje le v določenem delu celičnega cikla. To lahko deluje kot regulacijski mehanizem, ki omejuje čas delovanja telomeraze na telomerah.Est3 deluje kot povezovalni člen med Est1 in Est2. Ta se ne veže direktno na RNA in je nujno potreben za delovanje telomeraze v celici kvasovke(in vivo).Obstajajo dokazi o disociaciji Est2 in razgradnji telomeraze po podaljševanju telomer v pozni fazi S/G2. Zdi se tudi, da količina Est1 ni konstantna, temveč niha med celičnim ciklom kar lahko omejuje njegovo povezovanje s Tlc1 na specifično časovno okno v pozni fazi G1/S.Telomeraza ni vedno aktivna njeno delovanje je strogo časovno regulirano (glede na celični cikel).Če manjkajo Est proteini, Tlc1 RNA kopiči v citoplazmi, kar nakazuje, da se podenote Est s Tlc1 RNA povezujejo že v citoplazmi.Raziskovalci so prav tako zasledili, da se Tlc1 skupaj s Pop in Est proteini sestavlja že v citoplazmi, preden vstopi v jedro. Ta korak verjetno deluje kot kontrolni mehanizem, ki omogoča v jedro vstopiti le pravilno zviti in funkcionalni telomerazi.Če je ta proces moten (npr. pri mutacijah), se Tlc1 kopiči v citoplazmi, kar kaže na napake v zvijanju ali sestavljanju kompleksa.Če pride do napak (npr. mutacije v Pop ali Est proteinih), se Tlc1 pogosto kopiči v citoplazmi, kar pomeni, da ne more pravilno vstopiti v jedro in opravljati svoje funkcije. Kar pomeni, da lahko celica prepreči vstop nepravilno sestavljene ali nefunkcionalne telomeraze v jedro.yKu (yKu70/80) je protein, ki se lahko veže bodisi na telomerno DNA bodisi na Tlc1 RNA, vendar ne na oboje hkrati.Deluje kot molekularno stikalo, ki pomaga usmerjati telomerazo in preprečuje njeno napačno delovanje.Sir4 je telomerni regulatorni protein, ki se veže na yKu in sodeluje pri lokalizaciji telomeraze v bližini telomer. yKu in Sir4 prav tako preprečujeta, da bi telomeraza delovala na poškodovani DNA.		Med ključnimi proteini, ki se vežejo na Tlc1(kvasna telomerazna RNA), so Pop1, Pop6 in Pop7, ki prispevajo k stabilnosti in pravilni tridimenzionalni strukturi RNA, ter proteini Est1, Est2 in Est3, ki sodelujejo pri sestavi aktivne telomeraze.Minimalno katalitično jedro telomeraze tvori kompleks Tlc1–Est2, pri čemer Est2 deluje kot katalitična podenota, odgovorna za podaljševanje telomer.Kompleks Tlc1- Est2 se z Est1 in Est3 proteinoma povezuje le v določenem delu celičnega cikla. To lahko deluje kot regulacijski mehanizem, ki omejuje čas delovanja telomeraze na telomerah.Est3 deluje kot povezovalni člen med Est1 in Est2. Ta se ne veže direktno na RNA in je nujno potreben za delovanje telomeraze v celici kvasovke(in vivo).Obstajajo dokazi o disociaciji Est2 in razgradnji telomeraze po podaljševanju telomer v pozni fazi S/G2. Zdi se tudi, da količina Est1 ni konstantna, temveč niha med celičnim ciklom kar lahko omejuje njegovo povezovanje s Tlc1 na specifično časovno okno v pozni fazi G1/S.
			Telomeraza ni vedno aktivna njeno delovanje je strogo časovno regulirano (glede na celični cikel).Če manjkajo Est proteini, Tlc1 RNA kopiči v citoplazmi, kar nakazuje, da se podenote Est s Tlc1 RNA povezujejo že v citoplazmi.Raziskovalci so prav tako zasledili, da se Tlc1 skupaj s Pop in Est proteini sestavlja že v citoplazmi, preden vstopi v jedro. Ta korak verjetno deluje kot kontrolni mehanizem, ki omogoča v jedro vstopiti le pravilno zviti in funkcionalni telomerazi.Če je ta proces moten (npr. pri mutacijah), se Tlc1 kopiči v citoplazmi, kar kaže na napake v zvijanju ali sestavljanju kompleksa.Če pride do napak (npr. mutacije v Pop ali Est proteinih), se Tlc1 pogosto kopiči v citoplazmi, kar pomeni, da ne more pravilno vstopiti v jedro in opravljati svoje funkcije. Kar pomeni, da lahko celica prepreči vstop nepravilno sestavljene ali nefunkcionalne telomeraze v jedro.
			yKu (yKu70/80) je protein, ki se lahko veže bodisi na telomerno DNA bodisi na Tlc1 RNA, vendar ne na oboje hkrati.Deluje kot molekularno stikalo, ki pomaga usmerjati telomerazo in preprečuje njeno napačno delovanje.Sir4 je telomerni regulatorni protein, ki se veže na yKu in sodeluje pri lokalizaciji telomeraze v bližini telomer. yKu in Sir4 prav tako preprečujeta, da bi telomeraza delovala na poškodovani DNA.

	=== Dinamika vezave ===		=== Dinamika vezave ===