<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Trombin</id>
	<title>Trombin - Revision history</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Trombin"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trombin&amp;action=history"/>
	<updated>2026-06-15T07:54:01Z</updated>
	<subtitle>Revision history for this page on the wiki</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trombin&amp;diff=4419&amp;oldid=prev</id>
		<title>Gokopo at 22:26, 7 December 2010</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trombin&amp;diff=4419&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2010-12-07T22:26:26Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;&lt;/p&gt;
&lt;table style=&quot;background-color: #fff; color: #202122;&quot; data-mw=&quot;interface&quot;&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-marker&quot; /&gt;
				&lt;col class=&quot;diff-content&quot; /&gt;
				&lt;tr class=&quot;diff-title&quot; lang=&quot;en&quot;&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;← Older revision&lt;/td&gt;
				&lt;td colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;&quot;&gt;Revision as of 22:26, 7 December 2010&lt;/td&gt;
				&lt;/tr&gt;&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot; id=&quot;mw-diff-left-l2&quot;&gt;Line 2:&lt;/td&gt;
&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot;&gt;Line 2:&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Trombin&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, katerega molska masa je 33580, je encim, ki se nahaja v krvni plazmi. Ima osrednjo vlogo pri procesu strjevanja krvi in katerega naloga je prevajanje vodotopnega fibrinogena v netopni fibrin s cepitvijo&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Trombin&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, katerega molska masa je 33580, je encim, ki se nahaja v krvni plazmi. Ima osrednjo vlogo pri procesu strjevanja krvi in katerega naloga je prevajanje vodotopnega fibrinogena v netopni fibrin s cepitvijo&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;−&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;peptidne vezi med argininom in glicinom v aminokislinskem zaporedju Gly-Val-Arg-Gly-Pro-Arg. Pri motnjah strjevanja krvi lahko pride v žilah ven in arterij do nastajanja strdkov (tromboza), lahko pa zdravstveno stanje preide k nagnjenosti h krvavitvam (hemofilija).&amp;lt;br&amp;gt; Število bolnikov, ki prejemajo antikoagulacijsko zdravljenje narašča, med njimi je tudi vse več tistih s kronično ledvično boleznijo. Zdravljenje teh bolezni preprečujemo z antitrombotičnimi inhibitorji, katerih namen je blokiranje delovanja strdkov in posledično zaustaviti njihovo rast. Inhibitoji, ki se uporabljajo pri preprečevanju strdkov so hirudin (ang.), bilivarudin (ang.) in argatroban (ang.).Učinkovito sredstvo proti nastajanju strdkov je zdravilo heparin, vendar je njegovo delovanje včasih nepredvidljivo, zato znanstveniki še vedno raziskujejo nove inhibitorje, ki bi direktno zavirali rast strdkov.&amp;lt;br&amp;gt; Seveda pa trombin pomaga pri opravljanju vloge pri celični signalizaciji in pri spominu, sodeluje pa s številnimi proteini substratov, z receptorji, kofaktorji in modulatorji.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot; data-marker=&quot;+&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;peptidne vezi med argininom in glicinom v aminokislinskem zaporedju Gly-Val-Arg-Gly-Pro-Arg. Pri motnjah strjevanja krvi lahko pride v žilah ven in arterij do nastajanja strdkov (tromboza), lahko pa zdravstveno stanje preide k nagnjenosti h krvavitvam (hemofilija).&amp;lt;br&amp;gt; Število bolnikov, ki prejemajo antikoagulacijsko zdravljenje narašča, med njimi je tudi vse več tistih s kronično ledvično boleznijo. Zdravljenje teh bolezni preprečujemo z antitrombotičnimi inhibitorji, katerih namen je blokiranje delovanja strdkov in posledično zaustaviti njihovo rast. Inhibitoji, ki se uporabljajo pri preprečevanju strdkov so &lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;[[&lt;/ins&gt;hirudin&lt;ins style=&quot;font-weight: bold; text-decoration: none;&quot;&gt;]] &lt;/ins&gt;(ang.), bilivarudin (ang.) in argatroban (ang.).Učinkovito sredstvo proti nastajanju strdkov je zdravilo heparin, vendar je njegovo delovanje včasih nepredvidljivo, zato znanstveniki še vedno raziskujejo nove inhibitorje, ki bi direktno zavirali rast strdkov.&amp;lt;br&amp;gt; Seveda pa trombin pomaga pri opravljanju vloge pri celični signalizaciji in pri spominu, sodeluje pa s številnimi proteini substratov, z receptorji, kofaktorji in modulatorji.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&amp;lt;br&amp;gt; Nastane iz beljakovine protrombina z odcepom dela molekule pod vplivom faktorja Xa, faktorja Va in ionov kalcija. Je encim, ki s hidrolizo cepi peptidno vez v peptidih in beljakovinah. Zgradbo prvega človeškega trombina so odkrili leta 1989 in od takrat so odkrili že 150 različnih vrst strdkov(http://en.wikipedia.org/wiki/Thrombin thrombin in complex with an inhibitor).&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;div&gt;&amp;lt;br&amp;gt; Nastane iz beljakovine protrombina z odcepom dela molekule pod vplivom faktorja Xa, faktorja Va in ionov kalcija. Je encim, ki s hidrolizo cepi peptidno vez v peptidih in beljakovinah. Zgradbo prvega človeškega trombina so odkrili leta 1989 in od takrat so odkrili že 150 različnih vrst strdkov(http://en.wikipedia.org/wiki/Thrombin thrombin in complex with an inhibitor).&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class=&quot;diff-marker&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;&quot;&gt;&lt;br&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;</summary>
		<author><name>Gokopo</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trombin&amp;diff=2830&amp;oldid=prev</id>
		<title>JLakner: New page: ==Trombin==  &#039;&#039;&#039;Trombin&#039;&#039;&#039;, katerega molska masa je 33580, je encim, ki se nahaja v krvni plazmi. Ima osrednjo vlogo pri procesu strjevanja krvi in katerega naloga je prevajanje vodotopneg...</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Trombin&amp;diff=2830&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2010-01-06T22:07:27Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;New page: ==Trombin==  &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Trombin&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, katerega molska masa je 33580, je encim, ki se nahaja v krvni plazmi. Ima osrednjo vlogo pri procesu strjevanja krvi in katerega naloga je prevajanje vodotopneg...&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;b&gt;New page&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;div&gt;==Trombin==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Trombin&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, katerega molska masa je 33580, je encim, ki se nahaja v krvni plazmi. Ima osrednjo vlogo pri procesu strjevanja krvi in katerega naloga je prevajanje vodotopnega fibrinogena v netopni fibrin s cepitvijo&lt;br /&gt;
peptidne vezi med argininom in glicinom v aminokislinskem zaporedju Gly-Val-Arg-Gly-Pro-Arg. Pri motnjah strjevanja krvi lahko pride v žilah ven in arterij do nastajanja strdkov (tromboza), lahko pa zdravstveno stanje preide k nagnjenosti h krvavitvam (hemofilija).&amp;lt;br&amp;gt; Število bolnikov, ki prejemajo antikoagulacijsko zdravljenje narašča, med njimi je tudi vse več tistih s kronično ledvično boleznijo. Zdravljenje teh bolezni preprečujemo z antitrombotičnimi inhibitorji, katerih namen je blokiranje delovanja strdkov in posledično zaustaviti njihovo rast. Inhibitoji, ki se uporabljajo pri preprečevanju strdkov so hirudin (ang.), bilivarudin (ang.) in argatroban (ang.).Učinkovito sredstvo proti nastajanju strdkov je zdravilo heparin, vendar je njegovo delovanje včasih nepredvidljivo, zato znanstveniki še vedno raziskujejo nove inhibitorje, ki bi direktno zavirali rast strdkov.&amp;lt;br&amp;gt; Seveda pa trombin pomaga pri opravljanju vloge pri celični signalizaciji in pri spominu, sodeluje pa s številnimi proteini substratov, z receptorji, kofaktorji in modulatorji.&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt; Nastane iz beljakovine protrombina z odcepom dela molekule pod vplivom faktorja Xa, faktorja Va in ionov kalcija. Je encim, ki s hidrolizo cepi peptidno vez v peptidih in beljakovinah. Zgradbo prvega človeškega trombina so odkrili leta 1989 in od takrat so odkrili že 150 različnih vrst strdkov(http://en.wikipedia.org/wiki/Thrombin thrombin in complex with an inhibitor).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Viri&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
- http://en.wikipedia.org/wiki/Thrombin&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
-http://www.sciencedirect.com&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
- Slovenski veliki leksikon, zvezka 2 in 3, založba Mladinska knjiga 2003 - 2004&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>JLakner</name></author>
	</entry>
</feed>