Oksalat: Difference between revisions
(→Viri) |
|||
(35 intermediate revisions by the same user not shown) | |||
Line 1: | Line 1: | ||
Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni anion s formulo | Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni [[anion]] s formulo C<sub>2</sub>O<sub>4</sub><sup>2−</sup>. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori [[soli]], kot je [[natrijev oksalat]] Na<sub>2</sub>C<sub>2</sub>O<sub>4</sub>, in veliko estrov kot npr. [[dimetil oksalat]] (C<sub>2</sub>O<sub>4</sub>(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>). Kemijsko je [[konjugirana baza]] [[oksalne kisline]], ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko. | ||
===Povezava z oksalno kislino=== | ===Povezava z oksalno kislino=== | ||
Protoliza oksalne kisline kot za vse poliprotične kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega protona privede do monovalentnega hidrogenoksalatnega aniona | Protoliza oksalne kisline kot za vse [[poliprotične]] kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega [[protona]] privede do monovalentnega [[hidrogenoksalatnega aniona]] HC<sub>2</sub>O<sub>4</sub><sup>1−</sup>. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. [[Ravnotežna konstanta]] ([[Ka]]) prve stopnje je 5.37×10<sup>−2</sup> (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10<sup>−5</sup> (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem [[pH]] v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H<sub>2</sub>C<sub>2</sub>O<sub>4</sub>, HC<sub>2</sub>O<sub>4</sub><sup>1−</sup> in C<sub>2</sub>O<sub>4</sub><sup>2−</sup>, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina. | ||
===Struktura=== | ===Struktura=== | ||
Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo | Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D<sub>2d</sub> skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D<sub>2h</sub> planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs<sub>2</sub>C<sub>2</sub>O<sub>4</sub> diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO<sub>2</sub> prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D<sub>2d</sub> . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb<sub>2</sub>C<sub>2</sub>O<sub>4</sub> : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan. | ||
Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, | Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C<sub>2</sub>O<sub>4</sub><sup>2−</sup>.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna [[C-C vez]] kot enojna z minimalno [[π interakcijo]] med CO<sup>2-</sup> skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki. | ||
===Prisotnost v naravi=== | ===Prisotnost v naravi=== | ||
Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno oksidacijo sladkorjev. | Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno [[oksidacijo sladkorjev]]. | ||
Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi špinače, rabarbare in ajde, je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. | Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi [[špinače]], [[rabarbare]] in [[ajde]], je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo [[belo metliko]], [[kislico]] in številne [[deteljice]]. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: [[karambola]], [[črni poper]], [[peteršilj]], [[makova semena]], [[ščir]], [[blitva]], [[pesa]], [[kakav]], [[čokolada]], [[oreščki]], [[jagode]], palma ribjega repa ([[Caryota]]), [[novozelandska špinača]] in [[fižol]]. Listi čajevca ([[Camellia sinensis]]) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz [[poparka]] so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo. | ||
vrsta hrane količina vsebnost oksalata [mg] | {| class="wikitable sortable mw-collapsible" | ||
skuhani listi rdeče pese 118,3ml 916 | |+ |<b><font size="+1">Hrana bogata z oksalatom <ref>Resnick, Martin I.; Pak, Charles Y. C. (1990). Urolithiasis, A Medical and Surgical Reference. W.B. Saunders Company. p. 158. ISBN 0-7216-2439-1.</ref></font></b> | ||
navadni tolščak, skuhani listi | |- | ||
118,3ml 910 | ! vrsta hrane|| količina|| vsebnost oksalata [mg] | ||
dušena rabarbara, brez sladkorja 118,3ml 860 | |- | ||
špinača, kuhana | |skuhani listi rdeče pese|| 118,3ml|| 916 | ||
118,3ml 750 | |- | ||
rdeča pesa, kuhana 118,3ml 675 | |[[navadni tolščak]], skuhani listi|| 118,3ml|| 910 | ||
blitva, skuhani listi 118,3ml 660 | |- | ||
rabarbara, vložena 118,3ml 600 | |dušena rabarbara, brez sladkorja|| 118,3ml|| 860 | ||
špinača, zamrznjena 118,3ml 600 | |- | ||
rdeča pesa, vložena 118,3ml 500 | |[[špinača]], kuhana|| 118,3ml|| 750 | ||
poke, skuhani listi | |- | ||
118,3ml 476 | |rdeča pesa, kuhana|| 118,3ml|| 675 | ||
endivija, surova | |- | ||
20 dolgih listov 273 | |blitva, skuhani listi|| 118,3ml|| 660 | ||
kakav, suh 78,87ml 254 | |- | ||
regrat, skuhani listi | |rabarbara, vložena|| 118,3ml|| 600 | ||
118,3ml 246 | |- | ||
okra, kuhana | |špinača, zamrznjena|| 118,3ml|| 600 | ||
8-9 strokov 146 | |- | ||
sladki krompir, kuhan | |rdeča pesa, vložena|| 118,3ml|| 500 | ||
118,3ml 141 | |- | ||
ohrovt, kuhan | |[[poke]], skuhani listi|| 118,3ml|| 476 | ||
118,3ml 125 | |- | ||
arašidi, surovi | |[[endivija]], surova|| 20 dolgih listov|| 273 | ||
78,87ml 113 | |- | ||
repa, skuhani listi | |kakav, suh|| 78,87ml|| 254 | ||
118,3ml 110 | |- | ||
čokolada, nesladkana 29,57ml 91 | |[[regrat]], skuhani listi|| 118,3ml|| 246 | ||
pastinak, kuhan | |- | ||
118,3ml 81 | |[[okra]], kuhana|| 8-9 strokov|| 146 | ||
zeleni ohrovt, kuhan | |- | ||
118,3ml 74 | |[[sladki krompir]], kuhan|| 118,3ml|| 141 | ||
pekanov (ameriški) oreh, polovice, surove 78,87ml 74 | |- | ||
čaj, listi (4 minutna infuzija) | |[[ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 125 | ||
1 čajna žlička v 200ml vode 72 | |- | ||
žitni kalčki, popečeni | |[[arašidi]], surovi|| 78,87ml|| 113 | ||
59,15ml 67 | |- | ||
kosmulja | |[[repa]], skuhani listi|| 118,3ml|| 110 | ||
118,3ml 66 | |- | ||
krompir, Idaho bel, pečen | |čokolada, nesladkana|| 29,57ml|| 91 | ||
1 srednje velik 64 | |- | ||
korenje, kuhano | |[[pastinak]], kuhan|| 118,3ml|| 81 | ||
118,3ml 45 | |- | ||
jabolko, surovo z lupino | |[[zeleni ohrovt]], kuhan|| 118,3ml|| 74 | ||
1 srednje veliko 41 | |- | ||
brstični ohrovt, kuhan | |[[pekanov (ameriški) oreh]], polovice, surove|| 78,87ml|| 74 | ||
6-8 srednje velikih 37 | |- | ||
jagode, surove | |[[čaj]], listi (4 minutna infuzija)|| 1 čajna žlička v 200ml vode|| 72 | ||
118,3ml 35 | |- | ||
zelena, surova | |[[žitni kalčki]], popečeni|| 59,15ml|| 67 | ||
2 stebli 34 | |- | ||
mlečna čokolada | |[[kosmulja]]|| 118,3ml|| 66 | ||
1 tablica 34 | |- | ||
črne maline, surove | |[[krompir]], Idaho bel, pečen|| 1 srednje velik|| 64 | ||
118,3ml 33 | |- | ||
pomaranča | |[[korenje]], kuhano|| 118,3ml|| 45 | ||
1 srednje velika 24 | |- | ||
stročji fižol, kuhan | |[[jabolko]], surovo z lupino|| 1 srednje veliko|| 41 | ||
118,3ml 23 | |- | ||
drobnjak, surov, sesekljan | |[[brstični ohrovt]], kuhan|| 6-8 srednje velikih|| 37 | ||
1 žlica 19 | |- | ||
por, surov | |[[jagode]], surove|| 118,3ml|| 35 | ||
35g 15 | |- | ||
robide, surove | |[[zelena]], surova|| 2 stebli|| 34 | ||
118,3ml 13 | |- | ||
concord grozdje | |[[mlečna čokolada]]|| 1 tablica|| 34 | ||
118,3ml 13 | |- | ||
borovnice, surove | |črne [[maline]], surove|| 118,3ml|| 33 | ||
118,3ml 11 | |- | ||
ribez | |[[pomaranča]]|| 1 srednje velika|| 24 | ||
118,3ml 11 | |- | ||
marelice, surove | |[[stročji fižol]], kuhan|| 118,3ml|| 23 | ||
2 srednje veliki 10 | |- | ||
rdeče maline, surove 118,3ml 10 | |[[drobnjak]], surov, sesekljan|| 1 žlica|| 19 | ||
brokoli, kuhan | |- | ||
1 veliko steblo 6 | |[[por]], surov|| 35g ||15 | ||
brusnice, sok | |- | ||
118,3ml 6 | |[[robide]], surove|| 118,3ml|| 13 | ||
|- | |||
|[[concord grozdje]]|| 118,3ml|| 13 | |||
|- | |||
|[[borovnice]], surove|| 118,3ml|| 11 | |||
|- | |||
|[[ribez]]|| 118,3ml|| 11 | |||
|- | |||
|[[marelice]], surove|| 2 srednje veliki|| 10 | |||
|- | |||
|rdeče maline, surove|| 118,3ml|| 10 | |||
|- | |||
|[[brokoli]], kuhan|| 1 veliko steblo|| 6 | |||
|- | |||
|[[brusnice]], sok|| 118,3ml|| 6 | |||
|} | |||
===Fiziološki učinki=== | ===Fiziološki učinki=== | ||
Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. kalcijev oksalat, ki je glavna komponenta najpogostejših ledvičnih kamnov. | Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. [[kalcijev oksalat]], ki je glavna komponenta najpogostejših [[ledvičnih kamnov]]. | ||
Zelo netopni železov(II) oksalat je eden glavnih povzročiteljev putike, v nukleaciji in rasti drugače topnega natrijevega urata. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti, | Zelo netopni [[železov(II) oksalat]] je eden glavnih povzročiteljev [[putike]], v nukleaciji in rasti drugače topnega [[natrijevega urata]]. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo [[feritina]] v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref> | ||
V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). | V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref> | ||
Nekatere glive iz rodu Aspergillus proizvajajo oksalno kislino. | Nekatere [[glive]] iz rodu [[Aspergillus]] proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref> | ||
===Ligand s kovinskimi ioni=== | ===Ligand s kovinskimi ioni=== | ||
Oksalat tvori koordinacijske spojine, v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je bidentatni ligand. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče | Oksalat tvori [[koordinacijske spojine]], v katerih je pogosto krajše zapisan kot '''ox'''. Pogosto je [[bidentatni ligand]]. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC<sub>2</sub>O<sub>2</sub>, dober primer za to je [[kalijev oksalatoferat]] K<sub>3</sub>[Fe(C<sub>2</sub>O<sub>4</sub>)<sub>3</sub>]. Zdravilo [[oksaliplatin]] kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na [[platini]], zaradi česar [[nefrotoksičnost]] ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate. | ||
===Presežek=== | ===Presežek=== | ||
Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot hiperoksalurija. | Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot [[hiperoksalurija]]. | ||
====Pridobljena oksalurija==== | ====Pridobljena oksalurija==== | ||
Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot Bassia hyssopifolia, ali pri človeku zaužitje zajčje deteljice ali črnega čaja v prevelikih količinah) lahko povzroči ledvične bolezni ali celo smrt zaradi zastrupitve z oksalatom. The New England Journal of Medicine poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez proteinurije (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. [ | Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot [[Bassia hyssopifolia]], ali pri človeku zaužitje [[zajčje deteljice]] ali črnega [[čaja]] v prevelikih količinah) lahko povzroči [[ledvične bolezni]] ali celo [[smrt]] zaradi zastrupitve z oksalatom. [[The New England Journal of Medicine]] poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez [[proteinurije]] (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. <ref>Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.</ref> [[Oxalobacter formigenes]] v [[črevesni flori]] lahko olajša težavo. <ref>Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.</ref> | ||
====Prirojena oksalurija==== | ====Prirojena oksalurija==== | ||
Primarna hiperoksalurija je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni. | [[Primarna hiperoksalurija]] je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni. | ||
===Chembox === | |||
{| | |||
!Imena | |||
|- | |||
|[[Prednostno IUPAC ime]]: etandioat | |||
|- | |||
|[[Sistematsko IUPAC ime]]: oksalat | |||
|- | |||
!Označevalci | |||
|- | |||
|[[Števila CAS]] || 338-70-5 | |||
|- | |||
|3D model ([[JSmol]]) || [[Interaktivna slika]] | |||
|- | |||
|[[Beilstein]] || 1905970 | |||
|- | |||
|[[ChEBI]] || [[CHEBI:30623]] | |||
|- | |||
|[[ChemSpider]] || [[64235]] | |||
|- | |||
|[[Gmelin]]|| 2207 | |||
|- | |||
|[[KEGG]] || [[C00209]] | |||
|- | |||
|[[PubChem]] CID || [[71081]] | |||
|- | |||
|[[UNII]] || [[PQ7QG47K6T]] | |||
|- | |||
|[[InChI]] | |||
|- | |||
|InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2 | |||
|Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L | |||
|- | |||
|InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2 | |||
|Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L | |||
|- | |||
|[[SMILES]] | |||
|- | |||
|C(=O)(C(=O)[O-])[O-] | |||
|- | |||
!Lastnosti | |||
|- | |||
|[[Kemijska formula]]|| C<sub>2</sub>O<sub>4</sub><sup>2−</sup> | |||
|- | |||
|[[Molska masa]]|| 88.019 g·mol<sup>−1</sup> | |||
|- | |||
|[[Konjugirana kislina]]|| Hidrogenoksalat<ref>"oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)</ref> | |||
|- | |||
!Struktura | |||
|- | |||
|[[Točkovna skupina]] D<sub>2h</sub> | |||
|- | |||
!Podobne spojine | |||
|- | |||
|[[Izoelektronska]] podobnost || [[Didušikovtetraoksid]] | |||
|- | |||
|Podatki so za [[standardna stanja]] (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače. | |||
|[[Referenca]] | |||
|} | |||
==Viri== | |||
<references /> | |||
Latest revision as of 16:44, 14 May 2023
Oksalat (IUPAC: etandioat) je brezbarvni anion s formulo C2O42−. Je naravnega izvora, pojavlja se tudi v nekaterih živilskih izdelkih. Lahko tvori soli, kot je natrijev oksalat Na2C2O4, in veliko estrov kot npr. dimetil oksalat (C2O4(CH3)2). Kemijsko je konjugirana baza oksalne kisline, ki se pri nevtralnem pH v vodni raztopini popolnoma pretvori v ionizirano obliko.
Povezava z oksalno kislino
Protoliza oksalne kisline kot za vse poliprotične kisline poteka stopenjsko. Izguba prvega protona privede do monovalentnega hidrogenoksalatnega aniona HC2O41−. Soli s tem anionom se imenujejo tudi kisli oksalati, monobazni oksalati ali hidrogen oksalati. Ravnotežna konstanta (Ka) prve stopnje je 5.37×10−2 (pKa = 1.27). Druga stopnja, ki proizvede oksalatni anion, ima konstanto 5.25×10−5 (pKa = 4.28). Iz teh vrednosti je razvidno, da pri nevtralnem pH v vodni raztopini ni oksalne kisline, hidrogen oksalat pa je prisoten le v sledovih. <ref>Riemenschneider, Wilhelm; Tanifuji, Minoru (2000). "Oxalic Acid". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. doi:10.1002/14356007.a18_247. ISBN 3-527-30673-0.</ref> V literaturi ni jasnega razlikovanja med H2C2O4, HC2O41− in C2O42−, vsem trem zvrstem se kolektivno reče oksalna kislina.
Struktura
Oksalatni anion zavzema neplanarno konformacijo, v kateri se O-C-C-O diedrski koti približujejo 90° s približno simetrijo D2d skupine. <ref name=Dean>Dean, Philip A. W. (2012). "The Oxalate Dianion, C2O2−4: Planar or Nonplanar?". Journal of Chemical Education. 89 (3): 417–418. Bibcode:2012JChEd..89..417D. doi:10.1021/ed200202r.</ref> Kadar je keliran na kovinski kation pa prevzame D2h planarno konformacijo. <ref>Reed, D. A.; Olmstead, M. M. (1981). "Sodium oxalate structure refinement" (PDF). Acta Crystallographica Section B. 37 (4): 938–939. doi:10.1107/S0567740881004676.</ref><ref>Beagley, B.; Small, R. W. H. (1964). "The structure of lithium oxalate". Acta Crystallographica. 17 (6): 783–788. doi:10.1107/S0365110X64002079.</ref> Izjemoma je v strukturi Cs2C2O4 diedrski kot O-C-C-O 81(1)°, zato, in ker sta ravnini CO2 prekrižani, je boljši približek simetrije skupina D2d . <ref>V zapisu 81(1)°, (1) pomeni, da je 1° standardni odmik izmerjenega kota of 81°</ref><ref name=Dinn>Dinnebier, Robert E.; Vensky, Sascha; Panthöfer, Martin; Jansen, Martin (2003). "Crystal and Molecular Structures of Alkali Oxalates: First Proof of a Staggered Oxalate Anion in the Solid State". Inorganic Chemistry. 42 (5): 1499–1507. doi:10.1021/ic0205536. PMID 12611516.</ref> Z rentgensko difrakcijo sta bili odkriti dve strukturni obliki Rb2C2O4 : v eni je oksalat planaren, v drugi pa prekrižan.
Energijska pregrada rotacije okoli C-C vezi je izračunana okoli 2-6 kcal/mol za prost dianion, C2O42−.<ref>Clark, Timothy; Schleyer, Paul von Ragué (1981). "Conformational preferences of 34 valence electron A2X4 molecules: An ab initio Study of B2F4, B2Cl4, N2O4, and C2O2−4". Journal of Computational Chemistry. 2: 20–29. doi:10.1002/jcc.540020106. S2CID 98744097.</ref><ref>Dewar, Michael J.S.; Zheng, Ya-Jun (1990). "Structure of the oxalate ion". Journal of Molecular Structure: THEOCHEM. 209 (1–2): 157–162. doi:10.1016/0166-1280(90)85053-P.</ref><ref>Herbert, John M.; Ortiz, J. V. (2000). "Ab Initio Investigation of Electron Detachment in Dicarboxylate Dianions". The Journal of Physical Chemistry A. 104 (50): 11786–11795. Bibcode:2000JPCA..10411786H. doi:10.1021/jp002657c.</ref> Izračuni so v skladu z razlago, da je centralna C-C vez kot enojna z minimalno π interakcijo med CO2- skupinama. <ref name=Dean/> Ta rotacijska pregrada, ki je formalno približna razlika med energijo planarne in prekrižane oblike, je posledica elektrostatskih interakcij neugodnega odboja O-O, ki je maksimalen v planarni obliki.
Prisotnost v naravi
Oksalati so prisotni v rastlinah, v katerih se sintetizirajo z nepopolno oksidacijo sladkorjev.
Veliko hrane rastlinskega izvora, kot so korenine in/ali listi špinače, rabarbare in ajde, je bogate z oksalno kislino in lahko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. <ref>Streitweiser, Andrew Jr.; Heathcock, Clayton H. (1976). Introduction to Organic Chemistry. Macmillan. p. 737.</ref> Druge rastline bogate z oksalati vključujejo belo metliko, kislico in številne deteljice. Druge užitne rastline z znatno koncentracijo oksalata po padajočem vrstnem redu so: karambola, črni poper, peteršilj, makova semena, ščir, blitva, pesa, kakav, čokolada, oreščki, jagode, palma ribjega repa (Caryota), novozelandska špinača in fižol. Listi čajevca (Camellia sinensis) vsebujejo največje naravne koncentracije oksalne kisline glede na druge rastline, ampak v pijači iz poparka so prisotne nižje koncentracije zaradi porabe majhne količine listov za izdelavo.
vrsta hrane | količina | vsebnost oksalata [mg] |
---|---|---|
skuhani listi rdeče pese | 118,3ml | 916 |
navadni tolščak, skuhani listi | 118,3ml | 910 |
dušena rabarbara, brez sladkorja | 118,3ml | 860 |
špinača, kuhana | 118,3ml | 750 |
rdeča pesa, kuhana | 118,3ml | 675 |
blitva, skuhani listi | 118,3ml | 660 |
rabarbara, vložena | 118,3ml | 600 |
špinača, zamrznjena | 118,3ml | 600 |
rdeča pesa, vložena | 118,3ml | 500 |
poke, skuhani listi | 118,3ml | 476 |
endivija, surova | 20 dolgih listov | 273 |
kakav, suh | 78,87ml | 254 |
regrat, skuhani listi | 118,3ml | 246 |
okra, kuhana | 8-9 strokov | 146 |
sladki krompir, kuhan | 118,3ml | 141 |
ohrovt, kuhan | 118,3ml | 125 |
arašidi, surovi | 78,87ml | 113 |
repa, skuhani listi | 118,3ml | 110 |
čokolada, nesladkana | 29,57ml | 91 |
pastinak, kuhan | 118,3ml | 81 |
zeleni ohrovt, kuhan | 118,3ml | 74 |
pekanov (ameriški) oreh, polovice, surove | 78,87ml | 74 |
čaj, listi (4 minutna infuzija) | 1 čajna žlička v 200ml vode | 72 |
žitni kalčki, popečeni | 59,15ml | 67 |
kosmulja | 118,3ml | 66 |
krompir, Idaho bel, pečen | 1 srednje velik | 64 |
korenje, kuhano | 118,3ml | 45 |
jabolko, surovo z lupino | 1 srednje veliko | 41 |
brstični ohrovt, kuhan | 6-8 srednje velikih | 37 |
jagode, surove | 118,3ml | 35 |
zelena, surova | 2 stebli | 34 |
mlečna čokolada | 1 tablica | 34 |
črne maline, surove | 118,3ml | 33 |
pomaranča | 1 srednje velika | 24 |
stročji fižol, kuhan | 118,3ml | 23 |
drobnjak, surov, sesekljan | 1 žlica | 19 |
por, surov | 35g | 15 |
robide, surove | 118,3ml | 13 |
concord grozdje | 118,3ml | 13 |
borovnice, surove | 118,3ml | 11 |
ribez | 118,3ml | 11 |
marelice, surove | 2 srednje veliki | 10 |
rdeče maline, surove | 118,3ml | 10 |
brokoli, kuhan | 1 veliko steblo | 6 |
brusnice, sok | 118,3ml | 6 |
Fiziološki učinki
Prekomerno uživanje oksalata je povezno s putiko in ledvičnimi kamni. Mnogi kovinski ioni tvorijo netopne komplekse z oksalatom, npr. kalcijev oksalat, ki je glavna komponenta najpogostejših ledvičnih kamnov.
Zelo netopni železov(II) oksalat je eden glavnih povzročiteljev putike, v nukleaciji in rasti drugače topnega natrijevega urata. To je tudi razlog zakaj se putika pojavlja po 40-em letu starosti,<ref>Textbook of Orthopaedics, Trauma and Rheumatology (2nd ed.). Mosby Ltd. 2013. p. 204. ISBN 9780702056710.</ref> ko je nivo feritina v krvi nad 1 μg/L. Hrani, bogati z oksalatom, <ref>"UPMC Article, Low Oxalate Diet".</ref> se ljudje, ki so dovzetni za putiko, pogosto izogibajo. <ref>"UMMC Condition Guide: Gout".</ref>
V raziskavah s podganami, v katerih so jim dali kalcijeva dopolnila skupaj s hrano, bogato z oksalno kislino, so opazili, da se kalcijev oksalat obarja v črevesju, kar zmanjša absorpcijo oksalata (do 97% v nekaterih primerih). <ref>Morozumi, Makoto; Hossain, Rayhan Zubair; Yamakawa, Ken'ichi; Hokama, Sanehiro; Nishijima, Saori; Oshiro, Yoshinori; Uchida, Atsushi; Sugaya, Kimio; Ogawa, Yoshihide (2006). "Gastrointestinal oxalic acid absorption in calcium-treated rats". Urological Research. 34 (3): 168–172. doi:10.1007/s00240-006-0035-7. PMID 16705467. S2CID 35167878.</ref><ref>Hossain, R. Z.; Ogawa, Y.; Morozumi, M.; Hokama, S.; Sugaya, K. (2003). "Milk and calcium prevent gastrointestinal absorption and urinary excretion of oxalate in rats". Frontiers in Bioscience. 8 (1–3): a117–a125. doi:10.2741/1083. PMID 12700095.</ref>
Nekatere glive iz rodu Aspergillus proizvajajo oksalno kislino. <ref>Pabuççuoğlu, Uğur (2005). "Aspects of oxalosis associated with aspergillosis in pathology specimens". Pathology – Research and Practice. 201 (5): 363–368. doi:10.1016/j.prp.2005.03.005. PMID 16047945.</ref>
Ligand s kovinskimi ioni
Oksalat tvori koordinacijske spojine, v katerih je pogosto krajše zapisan kot ox. Pogosto je bidentatni ligand. Pri vezavi na en sam kovinski center zavzame planarno strukturo. Kot bidentatni ligand tvori 5 členske obroče MC2O2, dober primer za to je kalijev oksalatoferat K3[Fe(C2O4)3]. Zdravilo oksaliplatin kaže izboljšano topnost v vodi, v primerjavi s starejšimi zdravili osnovanimi na platini, zaradi česar nefrotoksičnost ni več problem. Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitski reakciji. Oksalno kislino se uporablja za odstranjevanje rje, ker oksalat tvori v vodi topne železove derivate.
Presežek
Presežna količina oksalata v krvi je znana kot hiperoksalimija, v urinu pa kot hiperoksalurija.
Pridobljena oksalurija
Zaužitje oksalata, čeprav redko, (npr. pri živalih pasočih na rastlinah bogatih z oksalatom kot Bassia hyssopifolia, ali pri človeku zaužitje zajčje deteljice ali črnega čaja v prevelikih količinah) lahko povzroči ledvične bolezni ali celo smrt zaradi zastrupitve z oksalatom. The New England Journal of Medicine poroča o akutni oksalatni nefropatiji "skoraj zagotovo zaradi prekomernega pitja ledenega čaja" pri 56-letnem moškem, ki je spil "šestnajst 8-unčnih kozarcev ledenega čaja na dan" (približno 3.8 litrov). Avtorji članka so postavili hipotezo, da je akutna oksalatna nefropatija nediagnosticiran vzrok okvare ledvic, zato je potreben temeljit pregled pacientove prehranjevalne zgodovine v primeru nepojasnjene okvare ledvic brez proteinurije (presežek proteinov v urinu) in z velikimi količinami kalcijevega oksalata v usedlini urina. <ref>Syed, Fahd; Mena Gutiérrez, Alejandra; Ghaffar, Umbar (2 April 2015). "A Case of Iced-Tea Nephropathy". New England Journal of Medicine. 372 (14): 1377–1378. doi:10.1056/NEJMc1414481. PMID 25830441.</ref> Oxalobacter formigenes v črevesni flori lahko olajša težavo. <ref>Siener, R.; Bangen, U.; Sidhu, H.; Hönow, R.; von Unruh, G.; Hesse, A. (2013). "The role of Oxalobacter formigenes colonization in calcium oxalate stone disease". Kidney International. 83 (June): 1144–1149. doi:10.1038/ki.2013.104. PMID 23536130.</ref>
Prirojena oksalurija
Primarna hiperoksalurija je redka, prirojena bolezen, ki povzroči povečano izločanje oksalata, pri čemer so pogosti oksalni kamni.
Chembox
Imena | |
---|---|
Prednostno IUPAC ime: etandioat | |
Sistematsko IUPAC ime: oksalat | |
Označevalci | |
Števila CAS | 338-70-5 |
3D model (JSmol) | Interaktivna slika |
Beilstein | 1905970 |
ChEBI | CHEBI:30623 |
ChemSpider | 64235 |
Gmelin | 2207 |
KEGG | C00209 |
PubChem CID | 71081 |
UNII | PQ7QG47K6T |
InChI | |
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2 | Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L |
InChI=1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)/p-2 | Key: MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-L |
SMILES | |
C(=O)(C(=O)[O-])[O-] | |
Lastnosti | |
Kemijska formula | C2O42− |
Molska masa | 88.019 g·mol−1 |
Konjugirana kislina | Hidrogenoksalat<ref>"oxalate(2−) (CHEBI:30623)". www.ebi.ac.uk. Retrieved 2 January 2019. oxalate(2−) (CHEBI:30623) is conjugate base of oxalate(1−) (CHEBI:46904) … oxalate(1−) (CHEBI:46904) is conjugate acid of oxalate(2−) (CHEBI:30623)</ref> |
Struktura | |
Točkovna skupina D2h | |
Podobne spojine | |
Izoelektronska podobnost | Didušikovtetraoksid |
Podatki so za standardna stanja (25°C, 100kPa) razen če je napisano drugače. | Referenca |
Viri
<references />