PLC regulacija: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
(Removing all content from page)
 
(2 intermediate revisions by the same user not shown)
Line 1: Line 1:
Fosfoinozitol specifične  fosfolipaze C  so pogoste signalne komponente povezane z  aktivacijo večina celičnih receptorjev.


Družine PLC so kompleksni,  več domenski proteini in skupaj pokrivajo širok spekter regulatornih interakcij, zajemajoč direktno vezavo  na podenote G proteinov, majhne GTPaze iz Rho in Ras družin, receptorne in ne-receptorne  tirozin- kinaze in lipidne komponente celičnih membran.
Nedavne strukturne določitve PLC komponent in njihovih kompleksov  z regulatornimi proteini in direktne mehanistične študije, s prejšnjimi deli, so zagotovile temelje za  predloge molekularnih mehanizmov, ki strogo regulirajo PLC aktivnost.
'''FUNKCIONALNA IN SIGNALNA  RAZNOLIKOST PLC  ENCIMOV'''
PLC encimi najdeni v evkariontih sestavljajo sorodno skupino proteinov, ki cepijo polarno skupino glavo fosfatidilinozitola 4,5 bisfostata
( PtdIns( 4,5)P2 )[1,2].
Najbolje dokumentirana  posledica te reakcije in glaven/prvenstven celični signalni odziv je  nastanek dveh sekundarnih obveščevalcev :
inozitol 1,4,5-trifosfat ( Ins(1,4,5)P3), univerzalen kalcijev- mobiliziran sekundaren obveščevalec,
in diacilglicerol( DAG), aktivator več tipov efektorskih proteinov vključno z izooblikami protein- kinaz C.
Ti sekundarni obveščevalci zagotovijo skupno povezavo, od visoko specifičnih receptorjev za hormone, nevrotransmiterje, antigene, komponent zunajceličnega matriksa in rastnih faktorjev,do navzdol intracelularnih(znotrajceličnih) tarč.
S tem načinom prispevajo k regulaciji raznovrstnih bioloških funkcij kot so celično gibanje, fertilizacija in senzorna transdukcija.
Ena izmed pomembnih vlog različnih fosfoinozitidnih vrst je v ciljanju/usmerjanje proteina na posebnih subceličnih razdelkih za pomemben nadzor membranskega razvrščanja in celičnega gibanja.[3-5]

Latest revision as of 17:53, 18 October 2010