Ovrednotenje šestih imunogenih rekombinantnih proteinov bakterije Vibrio Anguillarum kot kandidatna cepiva za ribo Paralichthys olivaceus: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
| (2 intermediate revisions by the same user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
[http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0882401017301857 Protective efficacy of six immunogenic recombinant proteins of ''Vibrio anguillarum'' and evaluation them as vaccine candidate for flounder (''Paralichthys olivaceus'')] | [http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0882401017301857 Protective efficacy of six immunogenic recombinant proteins of ''Vibrio anguillarum'' and evaluation them as vaccine candidate for flounder (''Paralichthys olivaceus'')] | ||
''Vibrio anguillarum'' je slanoljubna ter po Gramu negativna bakterija, ki povzroča hemoragično septikemijo pri ribah po celem svetu ter zaradi pomanjkljive in neučinkovite preventive povzroča ogromne ekonomske izgube v akvakulturni industriji. Obstajajo | ''Vibrio anguillarum'' je slanoljubna ter po Gramu negativna bakterija, ki povzroča hemoragično septikemijo pri ribah po celem svetu ter zaradi pomanjkljive in neučinkovite preventive povzroča ogromne ekonomske izgube v akvakulturni industriji. Obstajajo sicer kandidatna cepiva proti ''V. anguillarum''. S pomočjo celotnega zaporedja genoma bakterije ter bioinformatskih analiz so namreč že določili zaporedje genov, ki kodirajo imunogene proteine, ter predvideli lokalizacijo teh proteinov na subcelični ravni. Tako so s tehnologijo rekombinantne DNA pripravili cepiva iz delov patogena ("subunit vaccines"). V študiji so izbrali šest potencialnih antigenskih determinant iz ''V. anguillarum'' in ovrednotili njihovo učinkovitost za zaščito ribe ''P. olivaceus''. | ||
== Priprava kandidatnih cepiv == | == Priprava kandidatnih cepiv == | ||
Iz podatkovne baze Genbank so pridobili zaporedja genov, ki kodirajo šest izbranih proteinov in imajo pomembno vlogo pri preživetju in patogenosti ''V. anguillarum'': virulenčni protein A (VirA), proteina K in R zunanje membrane (OmpK in OmpR), stresni protein 33 (Hsp33), flagelin C (FlaC) ter protein CheR. S pomočjo bioinformatskih analiz so določili še | Iz podatkovne baze Genbank so pridobili zaporedja genov, ki kodirajo šest izbranih proteinov in imajo pomembno vlogo pri preživetju in patogenosti ''V. anguillarum'': virulenčni protein A (VirA), proteina K in R zunanje membrane (OmpK in OmpR), stresni protein 33 (Hsp33), flagelin C (FlaC) ter protein CheR. S pomočjo bioinformatskih analiz so določili še subcelične lokalizacije proteinov, transmembranske domene, izolelektrične točke ter molekulske mase. Zapis za specifičen protein so ligirali v vektor PEASY-E1 ter z metodo toplotnega šoka transformirali ''E. coli'' BL21 (DE3). Po uspešni selekciji so bakterije prenesli v tekoče gojišče LB bujon in jih kultivirali do sredine logaritemske faze rasti. Očiščene rekombinantne proteine so nato ločili s poliakrilamidno gelsko elektroforezo in določili njihove molekulske mase. Nato so jih prenesli na membrano in ugotavljali, ali protitelesa proti ''V. anguillarum'' (fV-ab), ki so jih izolirali iz ''P. olivaceus'', lahko interagirajo z očiščenimi proteini. | ||
Pripravili so osem različnih vzorcev, ki so jih injicirali v ribe: šest vzorcev | Pripravili so osem različnih vzorcev, ki so jih injicirali v ribe: šest različnih vzorcev z različnim specifičnim očiščenim rekombinantnim proteinom, vzorec z ''V. anguillarum'', ki so jih predhodno inaktivirali s formalinom (FKC), ter kontrolni vzorec s PBS. Pred imunizacijo so vsakemu vzorcu dodali adjuvans. | ||
== Cepljenje rib, vzorčenje, preizkus učinkovitosti == | == Cepljenje rib, vzorčenje, preizkus učinkovitosti == | ||
Ribe ''P. olivaceus'', neokužene z ''V. anguillarum'', so naključno razporedili v osem skupin (150 rib/skupina) ter jim intraperitonealno injicirali po 100 μl določenega vzorca. Vsak teden (7 | Ribe ''P. olivaceus'', neokužene z ''V. anguillarum'', so naključno razporedili v osem skupin (150 rib/skupina) ter jim intraperitonealno injicirali po 100 μl določenega vzorca. Vsak teden (7 tednov zapored) po imunizaciji so šestim ribam iz vsake skupine odvzeli kri, izolirali limfocite ter pripravili serume. S pretočno citometrijo so določili delež celic s površinskim imunoglobulinom (celice sIg+). S testom ELISA pa so v serumih določili titre protiteles. Določali so titer fV-ab, titer protiteles proti rekombinantnim proteinom ter titer celokupnih protiteles. | ||
Peti teden po imunizaciji so 80 ribam iz vsake skupine intraperitonealno injicirali 100 μl žive ''V. anguillarum''. 15 zaporednih dni so spremljali umrljivost in izračunali relativno preživetje (RPS) po enačbi: RPS = [1 – (delež poginulih rib v skupini/delež poginulih rib v kontrolni skupini)] x 100 %. | Peti teden po imunizaciji so 80 ribam iz vsake skupine intraperitonealno injicirali po 100 μl žive ''V. anguillarum'' (1,0 x 10^7 CFU/ml). 15 zaporednih dni so spremljali umrljivost in izračunali relativno preživetje (RPS) po enačbi: RPS = [1 – (delež poginulih rib v preiskovani skupini/delež poginulih rib v kontrolni skupini)] x 100 %. | ||
== Rezultati in zaključki == | == Rezultati in zaključki == | ||
Uspešno so izrazili vseh šest rekombinantnih proteinov, ki so po | Uspešno so izrazili vseh šest rekombinantnih proteinov, ki so po molekulskih masah ustrezali naravnim proteinom, ter s prenosom western pokazali, da vseh šest lahko interagira s fV-ab. Injiciranje očiščenih rekombinantnih proteinov je pri ribah povzročilo namnožitev limfocitov sIg+ ter tvorbo celokupnih protiteles in specifičnih protiteles proti ''V. anguillarum'' oziroma rekombinantnim proteinom. Titri protiteles so po injiciranju vzorcev najprej naraščali, dosegli vrh in v zadnjih tednih merjenja upadli. | ||
15 dni po injiciranju žive ''V. anguillarum'' so RPS za rekombinantne proteine FlaC, CheR, OmpR, OmpK, VirA ter Hsp33 znašali: 16,22 %, 27,03 %, 45,95 %, 62,16 %, 70,27 % ter 81,08 %. RPS za FKC je znašal 56,76 %. V vranici, jetrih ter ledvicah poginulih rib niso zaznali prisotnosti drugih bakterij, s čimer so pokazali, da je | 15 dni po injiciranju žive ''V. anguillarum'' so RPS za rekombinantne proteine FlaC, CheR, OmpR, OmpK, VirA ter Hsp33 znašali: 16,22 %, 27,03 %, 45,95 %, 62,16 %, 70,27 % ter 81,08 %. RPS za FKC je znašal 56,76 %. V vranici, jetrih ter ledvicah poginulih rib niso zaznali prisotnosti drugih bakterij, s čimer so pokazali, da je bila vzrok smrti dovzetnost za okužbo z ''V. anguillarum''. | ||
V študiji so tako pokazali, da rHsp33, rVirA ter | V študiji so tako pokazali, da rHsp33, rVirA ter rOmpK ribam ''P. olivaceus'' nudijo dobro zaščito pred ''V. anguillarum'', zato bi jih lahko uporabili kot kandidatna cepiva. | ||
---- | ---- | ||
Latest revision as of 20:34, 17 April 2017
Vibrio anguillarum je slanoljubna ter po Gramu negativna bakterija, ki povzroča hemoragično septikemijo pri ribah po celem svetu ter zaradi pomanjkljive in neučinkovite preventive povzroča ogromne ekonomske izgube v akvakulturni industriji. Obstajajo sicer kandidatna cepiva proti V. anguillarum. S pomočjo celotnega zaporedja genoma bakterije ter bioinformatskih analiz so namreč že določili zaporedje genov, ki kodirajo imunogene proteine, ter predvideli lokalizacijo teh proteinov na subcelični ravni. Tako so s tehnologijo rekombinantne DNA pripravili cepiva iz delov patogena ("subunit vaccines"). V študiji so izbrali šest potencialnih antigenskih determinant iz V. anguillarum in ovrednotili njihovo učinkovitost za zaščito ribe P. olivaceus.
Priprava kandidatnih cepiv
Iz podatkovne baze Genbank so pridobili zaporedja genov, ki kodirajo šest izbranih proteinov in imajo pomembno vlogo pri preživetju in patogenosti V. anguillarum: virulenčni protein A (VirA), proteina K in R zunanje membrane (OmpK in OmpR), stresni protein 33 (Hsp33), flagelin C (FlaC) ter protein CheR. S pomočjo bioinformatskih analiz so določili še subcelične lokalizacije proteinov, transmembranske domene, izolelektrične točke ter molekulske mase. Zapis za specifičen protein so ligirali v vektor PEASY-E1 ter z metodo toplotnega šoka transformirali E. coli BL21 (DE3). Po uspešni selekciji so bakterije prenesli v tekoče gojišče LB bujon in jih kultivirali do sredine logaritemske faze rasti. Očiščene rekombinantne proteine so nato ločili s poliakrilamidno gelsko elektroforezo in določili njihove molekulske mase. Nato so jih prenesli na membrano in ugotavljali, ali protitelesa proti V. anguillarum (fV-ab), ki so jih izolirali iz P. olivaceus, lahko interagirajo z očiščenimi proteini. Pripravili so osem različnih vzorcev, ki so jih injicirali v ribe: šest različnih vzorcev z različnim specifičnim očiščenim rekombinantnim proteinom, vzorec z V. anguillarum, ki so jih predhodno inaktivirali s formalinom (FKC), ter kontrolni vzorec s PBS. Pred imunizacijo so vsakemu vzorcu dodali adjuvans.
Cepljenje rib, vzorčenje, preizkus učinkovitosti
Ribe P. olivaceus, neokužene z V. anguillarum, so naključno razporedili v osem skupin (150 rib/skupina) ter jim intraperitonealno injicirali po 100 μl določenega vzorca. Vsak teden (7 tednov zapored) po imunizaciji so šestim ribam iz vsake skupine odvzeli kri, izolirali limfocite ter pripravili serume. S pretočno citometrijo so določili delež celic s površinskim imunoglobulinom (celice sIg+). S testom ELISA pa so v serumih določili titre protiteles. Določali so titer fV-ab, titer protiteles proti rekombinantnim proteinom ter titer celokupnih protiteles. Peti teden po imunizaciji so 80 ribam iz vsake skupine intraperitonealno injicirali po 100 μl žive V. anguillarum (1,0 x 10^7 CFU/ml). 15 zaporednih dni so spremljali umrljivost in izračunali relativno preživetje (RPS) po enačbi: RPS = [1 – (delež poginulih rib v preiskovani skupini/delež poginulih rib v kontrolni skupini)] x 100 %.
Rezultati in zaključki
Uspešno so izrazili vseh šest rekombinantnih proteinov, ki so po molekulskih masah ustrezali naravnim proteinom, ter s prenosom western pokazali, da vseh šest lahko interagira s fV-ab. Injiciranje očiščenih rekombinantnih proteinov je pri ribah povzročilo namnožitev limfocitov sIg+ ter tvorbo celokupnih protiteles in specifičnih protiteles proti V. anguillarum oziroma rekombinantnim proteinom. Titri protiteles so po injiciranju vzorcev najprej naraščali, dosegli vrh in v zadnjih tednih merjenja upadli. 15 dni po injiciranju žive V. anguillarum so RPS za rekombinantne proteine FlaC, CheR, OmpR, OmpK, VirA ter Hsp33 znašali: 16,22 %, 27,03 %, 45,95 %, 62,16 %, 70,27 % ter 81,08 %. RPS za FKC je znašal 56,76 %. V vranici, jetrih ter ledvicah poginulih rib niso zaznali prisotnosti drugih bakterij, s čimer so pokazali, da je bila vzrok smrti dovzetnost za okužbo z V. anguillarum. V študiji so tako pokazali, da rHsp33, rVirA ter rOmpK ribam P. olivaceus nudijo dobro zaščito pred V. anguillarum, zato bi jih lahko uporabili kot kandidatna cepiva.
Vir
J. Xing, H. Xu, Y. Wang, X. Tang, X. Sheng, W. Zhan. "Protective efficacy of six immunogenic recombinant proteins of Vibrio anguillarum and evaluation them as vaccine candidate for flounder (Paralichthys olivaceus)." Microbial pathogenesis 2017, 107, 155-163
