|
|
| (6 intermediate revisions by one other user not shown) |
| Line 1: |
Line 1: |
| '''Asparaginska kislina'''
| |
|
| |
|
|
| |
| Asparaginska kislina ali aspartatna kislina, (okrajšano kot Asp or D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat.
| |
| - Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0.
| |
| - Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0)
| |
| - L-aspargin pridobivamo z ekstrakcijsko metodo in sintezo, uporabljamo jo pa kot terapevtsko
| |
| sredstvo. Letno jo proizvedemo okrog 50 ton.
| |
|
| |
| - Asparaginska kislina je pomembna tudi pri:
| |
| *pridobivanju alanina;
| |
| alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline:
| |
| asparaginska kislina-> alanin + co2
| |
| *izločanju amoniaka iz telesa
| |
|
| |
| Prav tako je Asp kislina pomembna za gojenje nekaterih organizmov:
| |
| Japonski raziskovalci so iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma
| |
| Corynebacterium glutamicum – ATCC . 21144. Ta morfološko heterogena kultura je
| |
| najdena v obliki paličic, kokov in niti. Vzgaja se na podlagi z glukozo in asparaginsko
| |
| kislino.
| |
|
| |
| Asparaginska kislina in metabolizem dušika
| |
| Kvasovke so sposobne izkoriščati rang različnih anorganskih in organskih virov dušika, za vključitev v strukturne in funkcionalne dušikove komponente celice. V mešanici amoniakalnih soli in aminokislin, raje izkoriščajo soli, ki so nato aktivno transportirane v celico. Rod Saccharomyces cerevisiae, najprej uporabi aminokisline: asparaginska kislina, glutamin, lizin, glutaminska kislina (www.analyses of kombucha ferments report on growers.htm).
| |
|
| |
|
| |
| Vloga pri biosintezi drugih aminokislin
| |
| Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih količin in ni nujno, da ga pridobivajo s hrano. S pomočjo transaminacije se sintetizira iz oksaloacetata.
| |
| Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O2CCH(NH2)CH2CHO. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije:
| |
| -O2CCH(NH2)CH2CO2- + GC(O)NH3+ O2CCH(NH2)CH2CONH3+ + GC(O)O
| |
| (kjer sta GC(O)NH2 in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina)
| |
|
| |
| Druge biokemijske vloge
| |
|
| |
|
| |
| Prikaz zgradbe L-asparginske kisline:
| |
| [[Image:[[Image:Example.jpg]]]]
| |
|
| |
| Aspartat je tudi presnovek v ciklusu sečnine ter sodeluje v procesu glukoneogeneze. Sodeluje tudi v malat-aspartatnem ciklusu. Aspartat je prav tako donor dušikovega atoma v biosintezi inozitola, ki je predhodnik purinskih baz.
| |
| Kot živčni prenašalec
| |
| Aspartat (konjugirana baza asparginske kisline) je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat.
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
| Viri:
| |
| http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/1999_00/Aminokisl.pdf
| |
|
| |
| http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/2002_03/Kombuca.pdf
| |
|
| |
| http://sl.wikipedia.org/wiki/Asparaginska_kislina
| |
|
| |
| http://www.minet.si/gradivo/seminarske/83404Output.pdf
| |
|
| |
| B. Rodney: Temelji Biokemije
| |
